Otroški dodatek je dopolnilni prejemek namenjen za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima lahko eden izmed staršev oziroma druga oseba, ki skrbi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do njegovega 18. leta. Višina je odvisna od uvrstitve v dohodkovni razred.

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem rojstva otroka. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica do otroškega dodatka se prizna največ za dobo enega leta.

Otroški dodatek se izplačuje za pretekli mesec.

Obrazci in vloge

• Elektronska vloga za otroški dodatek
• Vloga za otroški dodatek (Enotna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)
• Obrazec za sporočanje sprememb

Pravna podlaga

• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Denarna socialna pomoč je namenjena tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Upravičenci so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jo lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Upravičen je lahko tisti, katerega dohodek na osebo ne dosega meje dohodkov, ki je zakonsko predpisana. Višina denarne socialne pomoči je med drugim odvisna od števila družinskih članov, višine dohodkov, premoženja, prihrankov in zagotovljene oskrbe.

Denarna socialna pomoč se dodeli za določen čas, odvisno od okoliščin, ki so podlaga za dodelitev in višino denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč se izplačuje za tekoči mesec.

Obrazci in vloge

• Vloga za denarno socialno pomoč (Enotna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
• Obrazec za sporočanje sprememb

Pravna podlaga

Pravico do denarne socialne pomoči urejajo:

• Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Namenjen je tistim, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Z varstvenim dodatkom se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive, trajno nezmožne za delo ali nezaposlene ženske starejše od 63 let oziroma moški starejši od 65 let, če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.

Upravičenci so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter osebe, ki jo lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.

Varstveni dodatek se izplačuje za tekoči mesec.

Obrazci in vloge

• Vloga za varstveni dodatek (PDF)
• Obrazec za sporočanje sprememb (PDF)

Pravna podlaga

Pravico do varstvenega dodatka urejajo:

• Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja za doseganja višje ravni izobrazbe ter vzpostavljanje enakih možnosti dostopa do izobraževanja. Je dopolnilni prejemek, namenjen za kritje stroškov, ki nastanejo v zvezi z izobraževalnim procesom.

Osnovni znesek državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v dohodkovni razred.

Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki so državljani Republike Slovenije in med drugim izpolnjujejo starostni ter dohodkovni pogoj.

Vlogo v imenu mladoletnih dijakov vložijo starši, lahko pa vlogo odda tudi mladoletnik sam, vendar morajo vlogo podpisati tudi starši. Dodeli se za čas od začetka dodelitve štipendije do izteka izobraževalnega programa, za katerega je bila štipendija dodeljena.

Državna štipendija se izplačuje za pretekli mesec.

Obrazci in vloge

• Elektronska vloga za državno štipendijo
• Vloga za državno štipendijo (Enotna vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev)
• Elektronska vloga za uveljavljanje državne štipendije (za dijake in študente)
• Vloga za uveljavljanje državne štipendije (za dijake in študente)
• Elektronski obrazec za sporočanje sprememb
• Obrazec za sporočanje sprememb

Pravna podlaga

Pravico do državne štipendije urejajo:

• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• ZŠtip-1, Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ in 31/18)
• Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 45/18)

Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo tisti starši, ki so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji in katerih otrok je vključen v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ali zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna.

Pravico uveljavlja eden od staršev oziroma tisti izmed staršev, kateremu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo. Staršem, ki ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca in so zavezanci za dohodnino v Republiki Sloveniji, vrtec izstavi račun v višini najvišjega dohodkovnega razreda po lestvici.

Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na osebo.

Pravna podlaga

• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne dosega predpisanega cenzusa.

Upravičencem pripada subvencija za kosilo v višini cene kosila.

Upravičenost ugotavljajo šole na podlagi podatkov iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, zato staršem ni potrebno vložiti vloge. Vlogo vložijo samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Še vedno pa je potrebna prijava na kosilo.

Pravna podlaga

Pravico do subvencije kosila za učence urejata:

• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Subvencija malice pripada tistim učencem in dijakom, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisanega cenzusa.

Upravičencem pripada subvencija za malico v višini cene malice.

Upravičenost ugotavljajo šole na podlagi podatkov iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji, zato staršem ni potrebno vložiti vloge. Vlogo vložijo samo v primeru, če družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji. Še vedno pa je potrebna prijava na malico.

Pravna podlaga

Pravico do subvencije malice urejata:

• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 52/14 in 67/14)

Do subvencije najemnine je upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju, ki skupaj z osebami, ki so navedene v najemni pogodbi izpolnjuje dohodkovni cenzus.

Subvencija najemnine se določi največ v višini 85% neprofitne najemnine.

Do subvencije k plačilu tržne najemnine so upravičeni vlagatelji, ki plačujejo tržno najemnino in so se uvrstili na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča. Niso upravičeni vlagatelji, ki so zavrnili zagotovljeno neprofitno najemno stanovanje. Če je bil javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja nazadnje objavljen pred več kot letom dni, je lahko upravičen vlagatelj, ki v trenutku vloge izpolnjuje pogoje v zadnjem objavljenem javnem razpisu. Upravičen je lahko najemnik ali član gospodinjstva, ki se je skupaj z najemnikom uvrstil na prednostno listo.

Za izračunani znesek subvencije lastnik stanovanja zniža najemnino najemniku, lastniku pa ta znesek povrne pristojni občinski organ. Subvencija se dodeli za dobo enega leta, vendar najdlje do izteka najemne pogodbe.

Pravna podlaga

Pravico do subvencije najemnine urejata:

• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US in 27/17)

Pravico do kritja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci in po njih zavarovani družinski člani na podlagi upravičenja do denarne socialne pomoči oziroma ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči, pod pogojem, da teh pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Do pravice kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ni upravičen tisti, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev varstvenega dodatka.

Kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, center za socialno delo odloči o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po uradni dolžnosti, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne uveljavlja.

Pravna podlaga

Pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev urejajo:

• Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, so upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo, in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter niso zavarovanci iz drugega naslova. Do te pravice so upravičene tudi osebe, nameščene v rejniško družino ali v zavod, če niso obvezno zdravstveno zavarovane iz drugega naslova.

Kadar oseba uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, center za socialno delo odloči o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje po uradni dolžnosti, razen če oseba na vlogi izrecno izjavi, da te pravice ne uveljavlja.

Pravna podlaga

Pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje urejajo:

• Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)
• Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 8/12 in 99/15)

Upravičenci in drugi zavezanci do storitev institucionalnega varstva so dolžni plačati oskrbo, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve.

Center za socialno delo na podlagi dohodkov in premoženja vlagatelja določi višino oprostitve in prispevkov k plačilu socialno varstvene storitve.

Pravna podlaga

Pravico do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev urejajo:

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17)
• Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 62/10 – ZUPJS, 99/13 – ZUPJS-C in 42/15)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Invalidna oseba in njeni zavezanci za preživljanje so dolžni občini, ki financira pravice družinskega pomočnika, redno za tekoči mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih občina namenja za pravice družinskega pomočnika. Pravice družinskega pomočnika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do višine njene plačilne sposobnosti in s sredstvi v višini prispevka zavezancev. Kadar ta sredstva ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina.

Center za socialno delo v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika odloči o prispevku invalidne osebe in zavezanca oziroma občine k plačilu sredstev od dneva pridobitve pravice do izbire družinskega pomočnika dalje.

Pravna podlaga

Pravico do prispevka k plačilu družinskega pomočnika urejajo:

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17)
• Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (Uradni list RS, št. 19/07)
• Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17 in 77/18)

Materinski dopust traja 105 dni. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Izrabi se v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.

Če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.

Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Center prizna pravico z odločbo in o pravici obvesti tudi delodajalca.

Oče lahko uveljavlja pravico do materinskega dopusta v primerih, če mati otroka:

• umre,
• zapusti otroka,
• če po mnenju zdravnika specialista trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo,
• v soglasju z materjo tudi v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke (v tem primeru materinski dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi materinski dopust).

Pri uveljavljanju pravice do materinskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

• Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom materinskega dopusta o tem obvestite vašega delodajalca.
• Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov oz. zaprosite za pomoč zdravstveno službo.
• Če ste oče ali druga oseba ali eden od starih staršev in boste uveljavljali pravico do materinskega dopusta, morate obvestiti delodajalca najkasneje v roku treh dni od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta.
• Če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu materinskega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.

Obrazci in vloge

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (PDF)
• Vloga za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in materinskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev (PDF)

S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023. Za informacije glede pravice do očetovskega dopusta za otroke rojene oz. posvojene pred tem datumom, se obrnite na center za socialno delo.

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka sodelovali pri negi in varstvu otroka.

Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.

Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Center prizna pravico z odločbo in o pravici obvesti tudi delodajalca.

Pravico do očetovskega dopusta v trajanju 15 dni ima tudi posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu z Družinskim zakonikom.

Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka.

Pri uveljavljanju pravice do očetovskega dopusta morate biti pozorni na to, da:

• Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz. ji je bila priznana pravica do materinskega dopusta.
• Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta.

Obrazci in vloge

Vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (PDF)

Starševski dopust je dopust, ki je namenjen negi in varstvu otroka neposredno po poteku materinskega dopusta.

Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko mati na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Kadar za tega otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se prizna pravica do starševskega dopusta neposredno po poteku 77 dni starosti otroka.

Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Starša morata o izrabi prenesenega starševskega dopusta obvestiti pristojni center najpozneje 15 dni po nastopu dopusta.

Starševski dopust se podaljša:

• Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni.
• Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni.
• Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni na podlagi mnenja zdravniške komisije.
• V primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do osmega leta starosti za 30 dni, za tri otroke do osmega leta starosti za 60 dni in za štiri ali več otrok do osmega leta starosti za 90 dni

Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela.

Oba starša ne moreta istočasno izrabljati starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela, razen ob rojstvu:

• dveh ali več hkrati živo rojenih otrok,
• otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
• otroka v družini, v kateri starša že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do osmega leta starosti najstarejšega otroka oz., če varujeta in negujeta otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Starša lahko istočasno izrabljata podaljšani del starševskega dopusta, ki jima pripada zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka in neprenosljiv del starševskega dopusta

Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Center prizna pravico z odločbo in o pravici obvesti tudi delodajalca.

Do starševska dopusta je upravičena tudi druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka ter v soglasju z materjo in očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke.

Do starševskega dopusta so upravičeni tudi posvojitelji, rejniki in sorodniki in sicer:

• Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka.
• Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka.
• Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka. Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Obrazci in vloge

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (PDF)
• Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila očeta, druge osebe, enega od starih staršev ali posvojitelja/ice (PDF)

Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane za starševsko varstvo (8.člen ZSDP-1) vsaj dan pred nastopom posamezne vrste dopusta. Če se posamezna vrsta dopusta izrabi v obliki delne odsotnosti z dela, zavarovancu/ki pripada pravica do nadomestila v sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča za 20 EUR bruto, vendar največ za 340 EUR bruto.

Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.

Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oz. predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije.

Izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti nižje od seštevka usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Obrazci in vloge

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (PDF)
• Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka (PDF)
• Vloga za uveljavitev pravice do nadomestila - brez dopusta (PDF)

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka;
• eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, in sicer do osmega leta starosti najmlajšega otroka.

Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada nobenemu od staršev, če je otrok v rejništvu ali je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.

Pri uveljavljanju pravice do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi krajšega delovnega časa bodite pozorni na to, da:

• se pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer na centru za socialno delo, ki je pristojen glede na materino stalno prebivališče (če se pravica uveljavlja po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge);
• k vlogi priložite kopijo aneksa ali pogodbe o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega;
• če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. leta starosti, vlogi priložite tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta (s predloženo zdravstveno dokumentacijo center za socialno delo pridobi mnenje zdravniške komisije, na podlagi katere odloči o pravici).

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (PDF)

Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. Tisti od staršev, ki se za to odloči, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost od minimalne plače in sicer do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka.

Pogoj za uveljavitev pravice je:

• skupno stalno prebivališče,
• roditeljska pravica,
• zavarovanje za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih ali pa status aktivnega iskalca zaposlitve vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih.

Za uveljavljanje te pravice mora stranka vložiti vlogo najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela pri centru za socialno delo, kjer ima mati stalno prebivališče.

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok (PDF)

Materi, zaposleni za polni delovni čas, pripada v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo) na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje:

• nadomestilo za eno uro dnevno za otroka do 9. meseca starosti oziroma
• plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. meseca starosti otroka.

Mati nima pravice do nadomestila v času odmora za dojenje, če je za istega otroka upravičena do nadomestila po tem zakonu ali do delnega plačila za izgubljeni dohodek po tem zakonu.

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do nadomestila/plačila prispevkov v času odmora za dojenje (PDF)

Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).

Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka, in sicer:

• če imata mati in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in
• če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

• zapusti otroka,
• trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka (na podlagi mnenja zdravnika),
• umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star v času pridobitve pravice do starševskega dodatka s strani očeta in za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno in pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

Pravice do starševskega dodatka nima:

• oče, mati ali druga oseba, ki prejema: nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih,
• delno plačilo za izgubljeni dohodek,
• plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok;
• otrokova mati ali oče, katere/ga zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema: nadomestilo za nego in varstvo otroka,
• plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
• plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,
• delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka.

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Starševski dodatek se podaljša:

• za 90 dni ob rojstvu dvojčkov;
• za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu več hkrati živorojenih otrok;
• za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
• za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo ob predložitvi zdravstvene dokumentacije otroka);
• za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Ne glede na to ima mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do starševskega dodatka v obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še dodatnih deset dni po smrti otroka. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Trenutno znaša 421,89 EUR.

Pravico uveljavlja mati pod zgoraj navedenimi pogoji, pa tudi oče oziroma druga oseba pri tistem centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče.

Roki za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka

Mati uveljavlja pravico:

• 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka,
• če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge.

Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice. Druga oseba uveljavlja pravico kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka (PDF)

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 404,96 EUR, ne glede na materialni položaj družine.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

Dodatni napotki za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka:

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.

Obrazci in vloge

• Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (vsebuje tudi pomoč ob rojstvu otroka) (PDF)
• Vloga za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka (PDF)

Dodatek za veliko družino je letni prejemek, ki je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let).

Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Izplača se v enkratnem znesku.

Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

• za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in ni potrebno vlagati posebne vloge
• tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto
• če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka (PDF)

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa le, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. O pravici do dodatka za nego otroka odloča center za socialno delo na podlagi strokovnega mnenja zdravniške komisije; slednja za podajo mnenja potrebuje zdravstvene izvide, priložene k vlogi za dodatek za nego otroka, in strokovna mnenja o otrokovem zdravstvenem stanju.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. To pomeni, da eden od staršev bodisi zapusti dotedanjo službo, začne delati samo 4 ure na dan ali pa se odjavi iz evidence brezposelnih oseb zato, da ostane doma z otrokom, ki potrebuje posebno nego in varstvo zaradi težke motnje v duševnem razvoju ali težke gibalne oviranosti ali bolezni iz seznama hudih bolezni. Eden od staršev v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15 EUR mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek), po zakonu pa mu pripada tudi dodatek za nego otroka.

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena tudi enemu od staršev, ki doma neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. V tem primeru torej mati ali oče otroka dobi pravico tudi, če ima dva ali več otrok, ki nimata oziroma nimajo najtežje motnje v razvoju.

Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Če je otrok iz kakršnega koli razloga v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen, če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice.

Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice. Center za socialno delo nato na podlagi mnenja zdravniške komisije vlagatelju/ici izda odločbo.

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek (PDF)

Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A.

Vlogi za uveljavljanje pomoči pri nakupu letne vinjete je potrebno priložiti kopijo računa o nakupu letne vinjete za vozilo drugega cestninskega razreda B.

Obrazci in vloge

Vloga za uveljavitev pravice do pomoči pri nakupu vinjete (PDF)

Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna ali pa še obstaja možnost za ohranitev njune zveze. Seznanjena sta s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino, ter poučena o možnostih za rešitev problema, o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok. Če se zakonca nista sporazumela sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec.

Zakonca se pred vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja, razen če nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden, ima neznano prebivališče ali je pogrešan ter kadar en ali oba živita v tujini.

Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata naj odloči o varstvi in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih z njima ali z drugimi osebami ali o vprašanju izvajanja starševske skrbi. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Namen predhodnega svetovanja je starša opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in z možnostjo mediacije. Če se sama nista sporazumela, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec. V primeru, da strokovni delavec oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, s svojo oceno seznani starša in izdela mnenje za sodišče.

Predhodno svetovanje poteka tudi pri določitvi stikov otroka z drugo osebo.

Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca oz. starša povabi na predhodno svetovanje. Predhodno svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev. O svetovanju se naredi zapisnik.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)
• Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Več

Če zakonca oz. partnerja ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti se lahko udeležita strokovnega svetovanja na centru za socialno delo. S strokovnim svetovanjem, ki se izvaja individualno ali v skupini, se zakoncema pomaga rešiti težave, s katerimi se soočata, in izboljšati njun odnos.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Pravilnik o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19)

Več (MDDSZ)

Mediacija je proces, v katerem nevtralna oseba – mediator, z dogovarjanjem in pogajanji pomaga pri iskanju sporazumne rešitve spora ali težave:

• med partnerjema / zakoncema,
• otroci in starši,
• med sorodniki

VLOGA MEDIATORJA

Mediator ne sprejema odločitev, ampak prispeva h konstruktivni komunikaciji in usmerja proces k skupnemu iskanju rešitve.

Kot nevtralen in nepristranski ne sodi o vsebini procesa ali končnega dogovora, pomaga pa v sporu določiti interese in načine reševanja. Pri tem je dolžan upoštevati načelo največje koristi otroka.

VLOGA MEDIANTA

Medianti so udeleženci v mediaciji, ki poskušajo ob pomoči mediatorja najti skupno sprejemljivo rešitev težave ali spora. Mediant mora sam aktivno iskati rešitve in spoštovati pravila mediacije.

PREDNOSTI MEDIACIJE

• Hitra rešitev: omejevanje stroškov v obliki časa, denarja in stresa.
• Prilagojena rešitev, ki upošteva interese in širšo rešitev – je več kot prvotno nesoglasje.
• Učinkovitost in uspešnost – trajna rešitev.
• Obojestranska sprejemljivost rešitve – ohraniti odnos ali ga spoštljivo končati.
• Ni negativnih tveganj.

TEMELJNA PRAVILA, KI VELJAJO V PROCESU MEDIACIJE

Mediator na profesionalen in strukturiran način vodi zaupen proces, v katerem se zagotavlja:

• lastna odgovornost strank – spor rešujete z dogovorom sami, ob upoštevanju interesov vseh;
• dostojanstvo in spoštljivost, brez žalitev, groženj in nasilja;
• slišanost, poslušanje, enakopravnost in zaupnost vseh udeleženih v procesu.

VKLJUČITEV V POSTOPEK MEDIACIJE

Proces mediacije temelji na prostovoljni vključitvi.

Predlog za vključitev v mediacijo lahko poda eden od udeležencev, CSD nato povabi drugega, lahko pa predlog podata oba.

Mediacija se lahko začne, ko oba udeleženca podata soglasje za vključitev v mediacijo ter s podpisom dogovora o mediaciji in izjave o zaupnosti.

Mediacija se izvaja na krajevno pristojnem CSD, glede na stalno bivališče ene od strank, v prostorih CSD ali enote CSD.

MEDIACIJA NA CSD

Mediacija na CSD se lahko izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih s starši ali z drugimi osebami, ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi.

Za mediacijo se lahko odločite v postopku predhodnega svetovanja na CSD ob razvezi zakonske zveze, ob razpadu zunajzakonske skupnosti ali samostojno.

Mediatorji na CSD so posebej usposobljeni strokovni delavci CSD, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnemu za družino.

Mediacija lahko poteka v paru mediator – komediator.

Doseženi dogovori se zabeležijo v obliki seznama dogovorov in sporazuma o rešitvi spora.

Glede na vaše potrebe in želje se bomo dogovorili o lokaciji in uri mediacijskih srečanj

Vas zanima ali bi bila mediacija pravi način za rešitev vašega spora? Preizkusite s pomočjo tega vprašalnika (DOCX).

Bi želeli pričeti s postopkom mediacije na centru za socialno delo? Izpolnite soglasje (DOCX) in ga posredujte na svoj center.

Pravne podlage:

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C)
• Pravilnik o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 76/19)

Center za socialno delo pomaga staršem pri sklenitvi sporazumov, s katerimi dogovorijo odprta vprašanja ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. Predvsem je predhodno potrebno rešiti vprašanje vzgoje in varstva skupnih otrok, dogovoriti preživnino ter urediti stike med otrokom in staršem.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Starševsko skrb izvajata oba od starša sporazumno v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediatorji.

Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njuno željo pa tudi mediator. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oz. z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Oče otroka ne poda posebnega priznanja.

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja moški, ki prizna očetovstvo ali se le to ugotovi s sodno odločbo. Očetovstvo lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Kadar mati na centru za socialno delo poda izjavo, kdo je otrokov oče, pristojni center pozove to osebo, da prizna očetovstvo. Z izjavo očeta se mora mati strinjati. V kolikor se ne strinjata, je potrebno začeti postopek za ugotovitev očetovstva na sodišču.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)

Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic ter obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Naloga centra za socialno delo je, da na zaprosilo sodišča pripravi mnenje.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti se začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog centra za socialno delo.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo, ali je ne izvajajo v korist otroka.

Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Center za socialno delo je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Po izreku ukrepa sodeluje z družino, ji nudi pomoč ter spremlja izvajaje načrta pomoči družini in otroku.

Sodišče izreče ukrep s katerim so starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka, prav tako vedno izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je z drugim ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo bivati v matični družini. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo.

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z dokazili na centru za socialno delo. Center po prejemu vloge ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti in izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine.

O namestitvi v rejništvo odloča sodišče. Po namestitvi otroka v rejništvo si center za socialno delo prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok nameščen v rejništvo.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C)
• Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19)
• Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 77/19)

Več (MDDSZ)

Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, kadar otrok nima živih staršev, so neznani ali po otrokovem rojstvu privolijo v posvojitev. Privolitev staršev ni potrebna, kadar jim je bila odvzeta starševska skrb ali če trajno niso sposobni izraziti svoje volje.

Zakonca, zunajzakonska partnerja ali posameznik na centru za socialno delo vloži pisno prijavo, s katero izrazi željo za posvojitev otroka. Center pripravi strokovno mnenje in podeli status kandidata za posvojitev. Center za socialno delo med vsemi kandidati glede na otrokove značilnosti in potrebe, želje, ki jih je izrazil kandidat, strokovno mnenje, željo bioloških staršev in čas vpisa v centralno zbirko kandidatov izbere najprimernejšega kandidata.

O posvojitvi odloča sodišče.

S posvojitvijo nastanejo med otrokom (in njegovimi potomci) ter posvojiteljem (in njegovimi sorodniki) enaka razmerja kakor med sorodniki. S posvojitvijo prenehajo pravice in obveznosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in obveznosti staršev in sorodnikov do njega. Če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka.

Posvojitve se ne more razvezati.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več (MDDSZ)

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb. Sorodnik je oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena.

S podelitvijo starševske skrbi pridobi oseba, ki ji je podeljena starševska skrb za otroka, enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. Oseba, ki ji je podeljena starševska skrb, mora otroka preživljati.

O podelitvi starševske skrbi odločajo sodišča.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)

Več

Namen skrbništva za otroke je, da se s skrbjo ter z vzgojo in izobraževanjem vsestransko razvije njihova osebnost, tako da se usposobijo za samostojno življenje in delo ter da se zagotovi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic otroka.

Otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi sodišče pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika. Skrbnik mora skrbeti za otroka z enako skrbnostjo kot starši, le da ga ni dolžan preživljati in imeti pri sebi.

Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna.

Skrbnik sme samo z dovoljenjem centa za socialno delo vpisati ali izpisati otroka iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja, odločati o izbiri otrokovega poklica ali opravljanju njegovega poklica ter izvesti druge pomembnejše ukrepe glede otroka, če tako določa zakon.

Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

Center za socialno delo imenuje skrbnika za posebni primer (kolizijskega skrbnika) otroku, če so koristi staršev in otroka v navzkrižju.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
• Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Več

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kot tudi varovanje premoženjskih in drugih pravic posameznika.

Sodišče za skrbnika imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna. Če je mogoče in če to ni v nasprotju koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski panter ali sorodnik.

Samo z dovoljenjem centra za socialno delo sme skrbnik odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti, ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu, ali odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva, izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon.

Skrbnik mora CSD poročati o svojem delu najmanj enkrat letno.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 in 21/18 – ZNOrg)
• Pravilnik o popisu in ocenitvi premoženja oseb pod skrbništvom in o sestavi in vsebini skrbniškega poročila (Uradni list RS, št. 22/19)
• Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19)
• Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

Nasilje v družini je uporaba vsakega fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu. Nasilje je zloraba moči povzročitelja nasilja z namenom, da si podredi in nadzoruje žrtev nasilja.

Po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini je vsakdo dolžan obvestiti center za socialno delo, policijo ali tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja v družini otrok. Otrok je žrtev nasilja tudi, kadar je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prav tako je potrebno posebno skrb nameniti starejšim osebam, invalidom in osebam, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti same zase.

Kaj je nasilje?

• Fizično nasilje: tepež, brcanje, davljenje, porivanje, metanje predmetov, namerno uničevanje osebne lastnine, napad z orožjem ali drugimi predmeti…
• Psihično nasilje: grožnje, zmerjanje, poniževanje, žaljenje, kritiziranje, omejevanje stikov z družino in prijatelji, ustrahovanje, ignoriranje, ljubosumni izpadi…
• Spolno nasilje: siljenje v spolne odnose, prepoved uporabe kontracepcijskih sredstev, siljenje v gledanje pornografskega materiala…
• Ekonomsko nasilje: jemanje denarja, samovoljno upravljanje s tujim premoženjem in/ali denarjem, neenakopravnost pri finančnih odločitvah, onemogočanje zaposlitve, izsiljevanje z denarjem…
• Zanemarjanje: opustitev ali pomanjkanje skrbi in nege za osebo, ki le-to potrebuje (otrok, starostnik, invalid, bolnik…), npr. pomanjkljiva ali nepopolna skrb za obleko, prehrano, zdravniško oskrbo, vzgojo…

Vsak kdo, ki doživlja nasilje ali opaža, da nasilje doživlja nekdo v njegovi okolici, se lahko za pomoč obrne na center za socialno delo, sprva v okviru socialno varstvene storitve prva socialna pomoč. Z odraslo žrtvijo nasilja se strokovni delavec pogovorili o težavah, jo motivira in seznani z možnimi rešitvami in oblikami pomoči na centru za socialno delo ali v drugih organizacijah ter jo okrepi pri iskanju virov moči. Skupaj presodita, ali so potrebni takojšnji ukrepi za zaščito žrtve ali za zaščito otrok.

Center za socialno delo je po uradni dolžnosti dolžan podati prijavo na policijo, če pri svojem delu izve za nasilje v družini ali za ogroženost otrok.

Pravna podlaga

• Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A)
• Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 26/99)
• Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08, 68/16 in 54/17 – ZSV-H)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/15)

Več (MDDSZ)

Na področju varstva odraslih socialne delavke in delavci nudijo pomoč storilcem/kam prekrškov in/ali kaznivih dejanj ter njihovim svojcem.

Njihovo delo vključuje:

• Obravnave, vezano na predkazenske postopke: strokovni delavec ali strokovna delavka prejme obvestilo državnega tožilca, da je odložil pregon ali obvestilo o sklenjenem sporazumu v poravnavi , takrat je njegova/njena naloga, da doseže, da osumljenec opravi delo v splošno korist. Pogovorijo se z osumljencem in se dogovorijo glede področja in vsebine dela. Nato CSD izbere primerno organizacijo za delo v splošno korist, spremlja delo in po opravljenem delu, poda poročilo državnemu tožilcu.
• V času preiskave preiskovalnemu sodniku posreduje socialno poročilo o življenjskih razmerah obdolženca: najprej preuči zahtevek (ugotovi, kakšnega kaznivega dejanja je osumljen, ali je že bil obravnavan pri CSD in zakaj, prouči obstoječo dokumentacijo, konzultacija s strokovnimi (so)delavci, ki so osebo ali družino že obravnavali, o tem ali gre za novo zadevo), nato se z osumljencem pogovori, lahko opravi tudi obisk na domu. Po zbranih informacijah ( pogovor z osumljencem, družino, uradne evidence CSD), izdela socialno poročilo, ki vsebuje: opis osumljenčevih življenjskih okoliščin, socialne in ekonomske razmere osumljenca in njegove družine, odnose v družini, šolsko in poklicno kariero, odnos do očitanega kaznivega dejanja.
• Odložitev izvršitve zaporne kazni (odhod v zapor se lahko odloži za določen čas): strokovni delavec ali strokovna sodelavka lahko izdela predlog o odložitvi izvršitve zaporne kazni na predlog obsojenca ali njegove družine ali poda mnenja na zahtevo sodišča o odložitvi izvršitve.
• Pomoč ob/po odpustu iz zavoda za prestajanje kazni zapora: strokovni delavec ali strokovna delavka obišče obsojenca v zavodu najmanj tri mesece pred odpustom in se pogovori o njegovih načrtih glede življenja po odpustu. Skupaj z obsojencem pripravi osebni načrt življenja po odpustu.
• Varstveni nadzor-pomeni pomoč obsojencu ob izreku pogojne kazni in pomoč obsojencu na pogojnem odpustu: strokovni delavec ali strokovna delavka z obsojencem podpiše dogovor o vključitvi. Skupaj z obsojencem in svetovalcem se izdela individualni načrt, kjer se določijo naloge, obveznosti in aktivnosti obsojenca.
• V času prestajanja zaporne kazni- strokovni/a delavec/ka pripravi poročilo za zavod, kjer prestaja zaporno kazen: pogovor z obsojencem in njegovo družino. Strokovni delavec ali strokovna delavka poskrbita, da bo za obsojenca izdelan načrt, ki bo omogočil, da se bo po prestani kazni dejavno vključil v svoje prejšnje socialno okolje.

Za več informacij se obrnite na CSD.

Oškodovanec (oziroma žrtev) kaznivega dejanja postanete, ko vam je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena osebna ali premoženjska pravica, pri čemer ste utrpeli škodo, vključno s fizičnimi, duševnimi ali čustvenimi posledicami ali ekonomsko izgubo. Kadar je neposredna posledica kaznivega dejanja smrt osebe, se za oškodovanca štejejo tudi njeni zakonec oziroma oseba, s katero je živela v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojenec ali posvojitelj, bratje in sestre ter osebe, ki jih je preživljala oziroma jih je imela dolžnost preživljati.

V skladu z Zakonom o kazenskem postopku lahko prijavite kaznivo dejanje oziroma podate ovadbo državnemu tožilcu ali policiji. Ta jo mora sprejeti in poslati pristojnemu državnemu tožilcu.

Če se odločite ovadbo podati na policiji, to lahko storite:

• osebno kadarkoli na katerikoli policijski postaji ali oddelku policije, kjer je delo ali dežurstvo praviloma organizirano in poteka 24 ur na dan (policist bo sestavil zapisnik o sprejemu ustne ovadbe, ki ga podpišete vi in policist),
• po telefonu na številko 113 ali druge telefonske številke policijskih enot, ki so objavljene v javnem telefonskem imeniku Telekoma Slovenije in na spletni strani policije (policist bo naredil uradni zaznamek o sprejemu ovadbe, ki ga sestavi in podpiše policist),
• pisno (na zahtevo vam bo izdano potrdilo, da ste policiji podali ovadbo),
• po elektronski pošti ali prek spletnega portala eUprava.

Pri ustni ovadbi vas morajo policisti opozoriti na posledice krive ovadbe, in sicer, da je kriva ovadba kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Po prejemu ovadbe morajo policisti presoditi, ali obstaja razlog za sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, in ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec tega kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledi kaznivega dejanja in predmeti, ki bi lahko bili dokaz, in da se v policijski preiskavi zberejo vsa obvestila, ki bi bila morda koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.

Zaradi ugotovitve obstoja posebnih potreb za zaščito vam bo policist ob prvem stiku z namenom ocenitve stopnje ogroženosti zastavil nekaj vprašanj, ki so pomembna za nadaljnje ukrepe za zagotavljanje vaše varnosti, lahko pa bo pridobil tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo.

Na podlagi vaše prijave bo policija zbrala obvestila in dokaze, ki so pomembni za izvedbo kazenskega postopka. Na podlagi morebitnih usmeritev in navodil državnega tožilca bo nato sestavila kazensko ovadbo in priložila tudi morebitne predmete, skice, fotografije, poročila, zapise o aktivnostih, ki jih je izvedla, uradne zaznamke, izjave in drugo gradivo, ki bi lahko bilo koristno za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Vse to bo poslala državnemu tožilcu, ki bo odločil o nadaljevanju postopka.

Državni tožilec lahko kazensko ovadbo zavrže ali zahteva njeno dopolnitev, z vašim soglasjem pa lahko v določenih primerih odloži pregon oziroma zadevo odstopi v poravnavo (storilec mora potem bodisi opraviti družbeno koristno delo bodisi drugače zmanjšati ali odpraviti škodljive posledice kaznivega dejanja; če to stori, se ovadba zavrže). Državni tožilec lahko sicer vloži obtožni akt neposredno na sodišče ali zahteva izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj ali preiskave, ki jo vodi preiskovalni sodnik. Po končani preiskavi se državni tožilec odloči o nadaljevanju postopka (lahko odstopi od pregona ali pa vloži obtožni akt). Sodišče med sojenjem izvede zbrane dokaze in odloči o krivdi storilca. Če je spoznan za krivega, ga sodišče tudi ustrezno kaznuje.

VAŠE PRAVICE, ČE POSTANETE ŽRTEV KAZNIVIH DEJANJ:

• Pravica do posebno skrbnega in obzirnega ravnanja, kadar je to potrebno zaradi vaše ranljivosti, na primer zaradi starosti, zdravja, nebogljenosti ali druge podobne okoliščine (18.a člen ZKP)

  To zavezuje vse udeležence postopka (policijo, državno tožilstvo, sodišče in druge državne organe, strokovnjake, izvedence, sodne in druge tolmače ter poravnalce);

• Pravica do uporabe materinega jezika oziroma jezika, ki ga razumete (8. člen ZKP)

  • o pravici boste poučeni, lahko se ji tudi odpoveste, če znate jezik, v katerem teče postopek,
  • v sodnem postopku imate pravico do:
    • ustnega tolmačenja tega, kar se govori, ter
    • na izrecno zahtevo tudi do pisnega prevajanja dokumentov, ki so bistveni glede vaših pravic,
  • na voljo imate tudi ugovor:
  • zaradi neustreznega tolmačenja ali prevajanja,
  • če tolmačenje ali prevajanje ni zagotovljeno v vseh primerih, ko bi moralo biti;

• Pravica do prisotnosti zaupne osebe, ki jo lahko sami izberete ob prvem stiku s pristojnim organom (četrti odstavek 65. člena ZKP)

  • zaupna oseba vas lahko spremlja med celotnim postopkom in vam nudi podporo,
  • zaupna oseba ni pooblaščenec, ki bi uveljavljal vaše interese v kazenskem postopku (ki bi torej delovala kot odvetnik),
  • zaupna oseba vas lahko spremlja, če je to potrebno zaradi vrste in teže kaznivega dejanja, vaših osebnih okoliščin ali stopnje vaše ogroženosti,
  • prisotnost zaupne osebe se lahko zavrne, če bi bilo to v nasprotju z interesi postopka ali vašimi koristmi (zaupna oseba torej ne more biti nekdo, ki bi vam lahko škodoval ali ki je stranka ali udeleženec postopka);

• Pravica, da vas lahko v postopku zastopa pooblaščenec, ki je lahko tudi odvetnik, če ste mladoletni oškodovanec določenih kaznivih dejanj, vam bo pooblaščenca postavilo sodišče, če si ga ne boste prej izbrali sami (65. člen ZKP)

  V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke, spravljanja v suženjsko razmerje in trgovine z ljudmi, morate imeti, če ste mladoletni, ves čas od uvedbe kazenskega postopka pooblaščenca, ki skrbi za vaše pravice, še posebej v zvezi z zaščito vaše integritete med zaslišanjem in uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka. Če ste mladoletni oškodovanec prej navedenih kaznivih dejanj, morate imeti pooblaščenca tudi, kadar ste zaslišani v predkazenskem postopku. Če ga še ne boste imeli, vam ga bo izmed odvetnikov postavilo sodišče po uradni dolžnosti;

• Pravica, da ste upravičeni do brezplačne zdravstvene, psihološke in druge pomoči ter podpore, ki jo nudijo centri za socialno delo in druge organizacije (prva alineja prvega odstavka 65.a člena ZKP, 14.a člen ZSV)

  Poleg zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja javni zdravstveni sistem, imate kot oškodovanec kaznivega dejanja možnost pridobiti strokovno podporo in strokovno svetovanje na pristojnem centru za socialno delo. V nekaterih primerih so vam lahko v pomoč tudi nevladne organizacije.

  Ne glede na to, ali podate prijavo kaznivega dejanja, vam kot žrtvi kaznivega dejanja, s katerim vam je bila neposredno povzročena kakršnakoli škoda, po zakonu, ki ureja socialno varstvo, pripada pravica do podpore žrtvam kaznivih dejanj, ki obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje (izvajajo jo centri za socialno delo). S tem vam je omogočeno ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja, nastalega zaradi storjenega kaznivega dejanja;

• Pravica, da ste seznanjeni z možnostjo pomoči in ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (druga alineja prvega odstavka 65.a člena ZKP in ZPND)

  Ob izbruhu nasilja imate kot žrtev možnost umika v krizni center, kjer boste dobili strokovno pomoč in nastanitev. Če po izteku bivanja v kriznem centru še potrebujete nastanitveno podporo, se lahko umaknete v varno hišo ali zatočišče. Pravico imate do brezplačne pravne pomoči in spremljevalca, ki vas spremlja v postopkih, vam pomaga pri zaščiti vaše integritete in iskanju rešitev ter vam daje psihosocialno oporo. Če je to potrebno, lahko policija ali sodišče storilcu nasilja izreče tudi prepoved približevanja kraju ali osebi. Storilcu lahko sodišče na predlog žrtve prepove vstop v skupno stanovanje in tega po potrebi prepusti v izključno uporabo žrtvi;

• Pravica do preprečitve neželenega stika, ki bi ga imeli s storilcem, razen če je stik nujno potreben zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka (peti odstavek 65. člena ZKP)

  V okviru kazenskega postopka so mogoči različni organizacijski ukrepi, npr. vabljenje na zaslišanje ob različni uri kakor osumljenca itd.;

• Pravica, da ste lahko zaradi zagotavljanja svoje osebne varnosti obveščeni o izpustitvi ali pobegu osumljenca oziroma obdolženca iz pripora ali hišnega pripora (četrti odstavek 65.a člena ZKP)

  • za obveščanje lahko zaprosite kadar koli,
  • obveščanje se lahko zavrne, če bi bil storilec zaradi tega lahko ogrožen,
  • o pobegu storilca iz hišnega pripora vas obvesti policija ali sodišče,
  • o izpustitvi storilca iz hišnega pripora vas obvesti sodišče,
  • o izpustitvi oziroma pobegu storilca iz pripora vas obvesti zavod, v katerem je prestajal pripor;

• Pravica, da lahko zahtevate obveščanje o izhodu, odpustu ali pobegu zapornika po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (30.b člen ZIKS-1)

  • zahtevo o obveščanju o izhodu, odpustu ali pobegu obsojenca, mladoletnika ali osebe, ki je na izvrševanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, lahko vložite na Generalni urad Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Beethovnova ulica 3, 1000 Ljubljana;
  • če ste že vložili zahtevo za obveščanje o izpustitvi in pobegu pripornika v predkazenskem postopku in zahteve niste preklicali ali spremenili, se šteje, da ste vložili zahtevo, da vas tudi zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen ali se nahaja tam kot oseba z izrečenim varnostnim ukrepom, obvesti o izhodih, odpustu in pobegu obsojenca, mladoletnika ali osebe na obveznem psihiatričnem zdravljenju;
  • če zahteve za obveščanje niste vložili, vas bo sodišče v osmih dneh po nastopu kazni zapora obsojenca, vzgojnega ali varnostnega ukrepa osebe, obvestilo o možnosti obveščanja;
  • zavod za prestajanje kazni zapora, kjer obsojenec prestaja kazen zapora, ali prevzgojni dom, kjer mladoletnik prestaja ukrep, vas bo nato pozval k sklenitvi dogovora o načinu in obsegu obveščanja o izhodih, odpustu in pobegu obsojenca ali mladoletnika. O izhodu, odpustu ali pobegu osebe, zoper katero se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, vas bo obveščal zdravstveni zavod, kjer je oseba na izvrševanju varnostnega ukrepa, in sicer na podlagi predhodno sklenjenega dogovora o načinu in obveščanju o izhodih, odpustu in pobegu osebe,
  • obveščanje je lahko zavrnjeno, če bi oškodovanec ogrožal zaprto osebo;

• Pravica, da ste upravičeni do zaščitnih in drugih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti po Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o zaščiti prič (ZZPrič)

  Zakon o kazenskem postopku vključuje kar nekaj zaščitnih ukrepov. Policija in državno tožilstvo bosta ocenila vašo ogroženost (pri tem vam bosta zastavila nekaj vprašanj, na katera lahko odgovorite, če želite). Ta ocena se bo upoštevala pri odreditvi zaščitnih ukrepov:

  • snemanje zaslišanja priče (oškodovanca), mlajše od 15 let (prvi odstavek 84. člena ZKP),
  • zbiranje obvestil (pred policijo), ki ga opravi ista oseba oziroma oseba istega spola (148.b člen ZKP),
  • zaslišanje s pomočjo strokovnjaka in v prilagojenih prostorih (peti in šesti odstavek 240. člena ZKP),
  • varovanje osebnih podatkov priče in zaslišanje z uporabo tehničnih sredstev, npr. zaščitne stene (240.a člen ZKP),
  • zaslišanje prek videokonference (244.a/1 člen ZKP)
  • izključitev javnosti na glavni obravnavi (295. člen ZKP).

  Zakon o zaščiti prič je sistemski zakon, ki omogoča zaščito pomembnih prič pri težjih kaznivih dejanjih, če je resno ogroženo njihovo življenje ali telo oziroma življenje ali telo druge ogrožene osebe in so zaščitni ukrepi nujni za odvrnitev nevarnosti. Oškodovanci so največkrat tudi priče. Sodelovanje je prostovoljno, ukrepi pa vključujejo tudi prireditev dokumentov, spremembo identitete, preselitev ipd.;

• Pravica, da mora pravice iz petega odstavka 65. in šestega odstavka 240. člena ZKP upoštevati tudi izvedenec pri pregledu oziroma razgovoru z vami zaradi izdelave izvedenskega mnenja (264. in 264.a člen ZKP)

  • pregleda vas lahko le, če je to nujno potrebno, sicer pa svoje delo opravi na podlagi medicinske dokumentacije ali drugih podatkov v spisih,
  • pri pregledu mora spoštovati vašo telesno in duševno celovitost,
  • pri razgovoru z izvedencem je z vami lahko oseba, ki ji zaupate,
  • razgovor z izvedencem se lahko opravi v posebej prilagojenih prostorih (t. i. varnih sobah);

• Pravica, da ste ob prijavi kaznivega dejanja upravičeni do potrdila oziroma izvoda zapisnika o prijavi kaznivega dejanja (147.a člen ZKP)

  • potrdilo vsebuje številko zadeve, čas in kraj podaje ovadbe, vaše osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, EMŠO, vaš naslov ali prebivališče, morebitne druge kontaktne podatke, navedbo kaznivega dejanja ter če so znani, tudi podatke o času in kraju storitve kaznivega dejanja in kakršni koli škodi, ki naj bi jo povzročilo kaznivo dejanje, ter navedbo, da je ovaditelj oškodovanec,
  • v potrdilu boste opozorjeni tudi na dolžnost obveščanja o vsaki spremembi naslova ali prebivališča (66. člen) in na pravico do prevzema pregona (60., 62. in 433. člen),
  • če ne govorite oziroma razumete jezika v uradni rabi, vam bo pri podaji ovadbe glede jezika pomagala oseba, ki poleg jezika v uradni rabi razume oziroma govori jezik, ki ga razumete oziroma govorite,
  • na vašo zahtevo bo zagotovljen brezplačni prevod pisnega potrdila o podani ovadbi v jezik, ki ga razumete;

• Pravica, da ste seznanjeni s potekom svoje zadeve in svojo vlogo v predkazenskem oziroma kazenskem postopku (tretji odstavek 65.a člena ZKP)

  • na spletni strani policije lahko prek aplikacije spremljate, v kateri fazi je predkazenski postopek. Za uporabo aplikacije morate vnesti ime, priimek, EMŠO, e-poštni naslov in datum naznanila kaznivega dejanja (https://www.policija.si/apps/obvescanje_oskodovancev/form.php),
  • vprašanje o fazi zadeve lahko pošljete tudi na pristojno državno tožilstvo ali sodišče,
  • lahko zahtevate, da vam sodišče pošlje pravnomočno sodbo (torej sodbo, ki je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo),
  • nepravnomočno sodbo boste prejeli, če boste imeli pravico do pritožbe ali če bo obsojencu izrečena pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in določenim navodilom prepovedi približevanja vam ali če mu bo izrečen varnostni ukrep prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo (v tem primeru boste seznanjeni z navedenimi ukrepi in boste lahko sporočili morebitne obsojenčeve kršitve);

• Pravica, da ste seznanjeni s podatki kontaktne osebe pristojnega organa, s katero lahko komunicirate o svoji zadevi (osma alineja prvega odstavka 65.a člena ZKP)

  • najprej bo to oseba na policiji, pozneje pa na državnem tožilstvu oziroma na sodišču;

• Pravica, da lahko v kazenskem postopku opozarjate na dejstva in predlagate dokaze, vpogledate v spis in ga kopirate (59. člen ZKP)

  • med sodno preiskavo imate pravico opozoriti na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni za to, da se ugotovi kaznivo dejanje, izsledi storilec kaznivega dejanja in ugotovi premoženjskopravni zahtevek,
  • na glavni obravnavi imate pravico predlagati dokaze, zastavljati obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja, dajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb ter dajati druge izjave in navajati druge predloge,
  • pravico imate pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete. To pravico vam smejo odreči, dokler niste zaslišani kot priča;

• Pravica, da lahko podate mnenje o nameravanem zavrženju ovadbe za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora več kot osem let (četrti odstavek 161. člena ZKP)

  Državni tožilec vas mora pisno seznaniti z namero, da bo zavrgel ovadbo, ter navesti bistvene razloge za takšno odločitev in vam omogočiti, da se v 15 dneh do njih pisno opredelite ter da sporočite morebitne dodatne podatke in dokaze glede utemeljenosti suma, da je osumljenec storil kaznivo dejanje. Svoje mnenje, podatke in dokaze pošljete državnemu tožilcu in vodji pristojnega okrožnega državnega tožilstva;

• Pravica, da lahko prevzamete pregon, če ga opusti ali ne začne državni tožilec (60. in drugi odstavek 63 člena ZKP)

  • državni tožilec vam mora svojo odločitev sporočiti in vas poučiti, da lahko začnete pregon sami, tako ravna tudi sodišče, če je državni tožilec odstopil od pregona,
  • pregon lahko začnete oziroma nadaljujete v tridesetih dneh po prejemu sporočila,
  • če niste bili obveščeni, rok začne teči od dneva, ko ste izvedeli za zavrženje ovadbe oziroma odstop od pregona,
  • kot oškodovanec v vlogi tožilca imate enake pravice kakor državni tožilec, razen tistih, ki jih ima državni tožilec kot državni organ,
  • državni tožilec ima pravico, da do konca glavne obravnave od vas prevzame pregon in zastopanje obtožbe;

• Pravica, da lahko vložite predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka (100.-111. člen ZKP)

  • Premoženjskopravni zahtevek se lahko nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev določenega pravnega posla.
  • Podate ga pri organu, pri katerem se vloži kazenska ovadba (državno tožilstvo ali policija), ali pri sodišču, pred katerim teče postopek.
  • Zahtevek morate določno označiti in predložiti dokaze.
  • Sodišče vam lahko v obsodilni sodbi prisodi premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko vam ga prisodi deloma in vas s presežkom napoti na civilno pravdo.
  • Če podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, vas sodišče napoti na civilno pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom.
  • V primeru oprostilne ali zavrnilne sodbe ali ustavitve postopka s sklepom oziroma zavrženja obtožnice vas sodišče napoti, da lahko svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavljate v pravdi.
  • Če gre pri premoženjskopravnem zahtevku za vrnitev stvari, pa sodišče ugotovi, da pripada stvar vam in da je pri obdolžencu ali katerem od udeležencev kaznivega dejanja ali pri nekom, ki so mu jo ti dali v hrambo, odloči v sodbi, da se stvar izroči vam.
  • Če se premoženjskopravni zahtevek nanaša na razveljavitev določenega pravnega posla in sodišče spozna, da je utemeljen, izreče v sodbi, da se ta pravni posel v celoti ali deloma razveljavi s posledicami, ki iz tega izvirajo, ne da bi s tem posegalo v pravice drugih;

• Pravica, da ste lahko upravičeni do brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)

  Zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč (BPP), ločuje med redno, izredno, nujno in izjemno BPP.

  Za dodelitev redne BPP so določeni finančna merila in vsebinski pogoji.

  Finančna merila:

  • če glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. ​ Vsebinska pogoja:
  • Zadeva ni očitno nerazumna oziroma iz nje izhaja, da imate verjetne možnosti za uspeh.
  • Zadeva mora biti pomembna za vaš osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je njen pričakovani izid za vas ali vašo družino življenjskega pomena.
  • Izredna BPP se dodeli prejemnikom denarne socialne pomoči, ki morajo izpolnjevati vsebinske pogoje, ne pa tudi finančnih meril. Drugi pogoji za izredno, nujno in izjemno BPP so določeni v ZBPP.
  • Več informacij na http://www.sodisce.si/sodni_postopki/brezplacna_pravna_pomoc/;

• Pravica, da ste seznanjeni z načinom in pogoji uveljavljanja pravice do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj po Zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

  • Pogoj za uveljavljanje odškodnine tako za žrtev kakor tudi za svojca je državljanstvo Republike Slovenije ali druge države članice EU.
  • Če ste oškodovanec nasilnega naklepnega dejanja (zlasti kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali spolno nedotakljivost) lahko od države uveljavljate odškodnino po ZOZKD. Odškodnino lahko pod določenimi pogoji uveljavljate tudi kot svojec žrtve, ki je v kaznivem dejanju izgubila življenje.
  • V primerih, ko je storilec nasilnega naklepnega dejanja neznan ali ga ni mogoče preganjati (ker je npr. pokojni), vam (kot žrtvi ali svojcu) ni treba najprej uveljavljati odškodnine od storilca dejanja, prav tako imate tak posebni položaj, če ste bili v času storitve kaznivega dejanja otrok (mlajši od 18 let), oškodovanec nasilja v družini, invalid ali tujec (državljan druge države članice EU). Rok za vložitev zahteve za odškodnino v teh primerih je šest mesecev od storitve kaznivega dejanja.
  • V drugih primerih je treba najprej uveljavljati povrnitev škode od storilca kaznivega dejanja. Če izvršba ni uspešna (ali sploh ni mogoča), se nato lahko odškodnina zahteva od države po ZOZKD. V teh primerih je rok za uveljavljanje odškodnine tri mesece od prejema podatkov o neuspehu (ali nemožnosti) izvršbe (npr. od prejema sklepa o ustavitvi izvršbe, od odgovorov na poizvedbe o premoženju storilca ipd.).
  • Vlogo za odškodnino vložite na predpisanem obrazcu pri Ministrstvu za pravosodje.
  • Več informacij na: http://mp.arhiv-spletisc.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_kaznovalno_pravo_in_clovekove_pravice/sektor_za_popravo_krivic_in_podporo_zrtvam_kaznivih_dejanj/odskodnine_zrtvam_kaznivih_dejanj/index.html;

• Pravica, da ste upravičeni do plačila in povrnitve stroškov v kazenskem postopku (92., četrti odstavek 96. in 97. člen ZKP)

  • med stroške kazenskega postopka spadajo tudi vaši potrebni izdatki in potrebni izdatki vašega zakonskega zastopnika ter nagrada in potrebni izdatki vašega pooblaščenca,
  • ob koncu postopka bo sodišče odločilo o plačilu stroškov kazenskega postopka, če bo izdalo obsodilno sodbo, bo stroške plačal obsojeni,
  • nagrado in potrebne izdatke pooblaščenca vedno plačate sami, razen če vam je pooblaščenca postavilo sodišče po uradni dolžnosti (v tem primeru jih bo vnaprej plačala država, pozneje pa obsojenec),
  • pooblaščenec, ki ni odvetnik, ampak je odvetniški kandidat, nima pravice do nagrade, temveč samo pravico do povrnitve potrebnih izdatkov,
  • nekatera kazniva dejanja se preganjajo na predlog, kar pomeni, da vi predlagate pregon (npr. z vložitvijo ovadbe), vendar pregon tudi v tem primeru vodi državni tožilec. Če pri takšnih kaznivih dejanjih po začetku glavne obravnave umaknete predlog za pregon, plačate stroške kazenskega postopka, razen če obdolženec izjavi, da jih bo plačal sam;

• Pravica, da se lahko pritožite zoper sodbo (četrti odstavek 367. člena ZKP)

  Pritožbo imate zoper zavrnilno sodbo in oprostilno sodbo, zoper obsodilno sodbo pa le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških. Če je državni tožilec prevzel pregon od vas kot oškodovanca, se smete pritožiti iz vseh razlogov, zaradi katerih se sme izpodbijati sodba.

Podporo žrtvam nudijo tudi nevladne organizacije:

• Društvo SOS telefon (http://www.drustvo-sos.si/)
• Društvo za nenasilno komunikacijo (https://www.drustvo-dnk.si/)
• Društvo Ženska svetovalnica (http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/)
• Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi (http://www.drustvo-kljuc.si/)
• Društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj – Beli obroč Slovenije (http://www.beliobroc.si/)
• Združenje za MOČ (http://spolna-zloraba.si/)

Več o oblikah pomoči za žrtve nasilja je na voljo v publikaciji Mreža socialnovarstvenih programov, programov za invalide in programov v podporo družini.

Pravna podlaga:

• Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
• Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)
• Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
• Zakon o zaščiti prič (ZZPrič)
• Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
• Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
• Zakon o socialnem varstvu (ZSV)

Gluha oseba na krajevno pristojnem centru za socialno delo vloži vlogo, ki mora vsebovati osebne podatke in avdiogram. Tričlanska strokovna komisija, ki deluje na centru, izda mnenje in na podlagi tega mnenja center v odločbi odloči o pravici in izda izkaznico ter vavčerje.

Vlogo za priznanje statusa invalida poda upravičenec/ka oziroma njegov/njen zakoniti zastopnik/ca na centru za socialno delo. To stori pisno ali ustno na zapisnik. K vlogi mora priložiti izvid in mnenje komisije za razvrščanje otrok s posebnimi potrebami oziroma komisije za usmerjanje (v kolikor ga oseba še nima, ga je potrebno pridobiti).

1. Nadomestilo za invalidnost Nadomestilo za invalidnost pridobi invalidna oseba ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana.
2. Dodatek za tujo nego in pomoč Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, lahko uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč. Pomoč in višina dodatka sta odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb.
3. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji v varstveno delovnem centru Vključitev v VDC daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno in delovno okolje ter opravljanje koristnega, njihovim zmožnostim primernega dela. Upravičenci so odrasle invalidne osebe z lažjo, zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju. Za vključitev vloži uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik prošnjo za vključitev ali premestitev v storitev vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji na VDC. Na podlagi sklenjenega dogovora z VDC o vključiti, center za socialno delo odloča o pravici do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebni mi pogoji z odločbo o vključitvi v zavod. Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji je storitev, ki je v celoti financirana iz proračuna Republike Slovenije. Več informacij dobite na pristojnem CSD ali na strani MDDSZ.
4. Pravica do izbire družinskega pomočnika To je pravica, ki jo ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
   Za invalidno osebo se štejejo:
   
   • osebe, za katere je pred izbiro družinskega pomočnika/ce skrbel eden izmed staršev in je za to prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek;
   • osebe, ki so invalidi po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb in
   • osebe, katerim posebna komisija prizna pravico skladno z Zakonom o socialnem varstvu. Družinski pomočnik/ca je lahko le:
     
   • brezposelna oseba oziroma oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega,
   • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma je to eden od družinskih članov/ic. Postopek uveljavitve pravice do družinskega pomočnika/ce poteka na centru za socialno delo, kjer oddate vlogo.
     Če sredstva invalidne osebe in sredstva osebe, ki je dolžna invalidno osebo preživljati (zavezanec k plačilu), ne zadostujejo za plačilo družinskega pomočnika, lahko na centru za socialno delo podate vlogo za oprostitev plačila.
5. Obvezno zdravstveno zavarovanje Osebi, ki ima status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna, razen če je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic (na primer denarne socialne pomoči) po drugih predpisih in je zato tudi zavarovana iz drugega naslova.

Osebna asistenca je pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri izvajanju osebne asistence mora imeti uporabnik nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje.

Do osebne asistence je lahko upravičena oseba, ki:

• zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
• je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
• je stara od 18 do 65 let (če je oseba uveljavljala pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je upravičena do osebne asistence tudi po tem ko dopolni 65 let);
• živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe;
• in potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Pravica do osebne asistence se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Dvočlanska strokovna komisija na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem izdela mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence. Vlagatelj lahko na vlogi zahteva, da je en član strokovne komisije predstavnik uporabnikov. Na podlagi mnenja strokovne komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence.

Upravičenec do osebne asistence izbere enega izmed izvajalcev osebne asistence, ki so vpisani v register MDDSZ ter z njim opredeli izvedbeni načrt osebne asistence.

Pravna podlaga

Pravico do osebne asistence ureja:

• Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
• Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki potrebuje izmed storitev osebne asistence samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Pravica do komunikacijskega dodatka se uveljavlja z vlogo na centru za socialno delo, kjer ima oseba stalno oz. začasno prebivališče. Vlagatelj se lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali za denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, določenega v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. O pravici odloči center za socialno delo z odločbo.

Pravna podlaga

Pravico do komunikacijskega dodatka ureja:

• Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17 in 31/18)
• Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 57/18)

Prva socialna pomoč: Strokovni delavec ali strokovna delavka se vam bo na razgovoru najprej predstavila in vas spodbudila, da spregovorite o stiskah in težavah, da poveste čim več pomembnih podatkov, da izrazite stališče do razmer v katerih se nahajate. Pomagala vam bo prepoznati stiske in težave, pri tem bo upoštevala vaša pričakovanja in predloge za rešitev . Strokovni delavec ali strokovna delavka vas bo seznanila s socialno varstvenimi storitvami in prejemki, ki so vam na voljo, kako jih uveljaviti, kakšne so vaše dolžnosti, o tem kakšne mreže pomoči in program vam je na voljo.

Kdaj lahko pridete? Na razgovor lahko pridete brez predhodnega naročila in v času uradnih ur, v nujnih primerih pa vam je v poslovnem času centra za socialno delo na razpolago tudi dežurna strokovna delavka ali strokovni delavec.

Osebna pomoč je socialnovarstvena storitev namenjena vsakomur, ki se zaradi različnih vzrokov znajde v stiski ali težavi ter lahko ob ustrezni strokovni pomoči normalno živi v svojem okolju. Obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da posameznik razvija, dopolnjuje, ohranja in izboljšuje svoje socialne zmožnosti. Za storitev se lahko odločite prostovoljno in se zanjo dogovorite na centru za socialno delo.

Podpora žrtvam kaznivih dejanj je namenjena osebam, ki jim je bila s kaznivim dejanjem neposredno povzročena kakršnakoli škoda. Do storitve je upravičen vsakdo, ki je žrtev kaznivega dejanja, storjenega v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje prijavil. Kadar je kaznivo dejanje storjeno izven ozemlja Republike Slovenije, je upravičenec oseba, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. Kadar je posledica kaznivega dejanja smrt osebe, so do storitve upravičeni tudi zakonec oz. zunajzakonski partner, krvni sorodniki v ravni vrsti, posvojenec ali posvojitelj, bratje in sestre ter osebe, ki jih je ta oseba preživljala oz. jih je bila dolžna preživljati.

Storitev obsega strokovno podporo in strokovno svetovanje. Strokovna podpora zajema prepoznavanje stiske upravičenca, seznanjanje in usmerjanje. Strokovna podpora in strokovno svetovanje se izvajata z namenom, da bi žrtvi kaznivega dejanja omogočili ustrezno psihološko, socialno in finančno izboljšanje položaja, nastalega zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Pomoč družini na domu izvajajo javni socialnovarstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Storitev pomoč na domu je plačljiva. Lahko uveljavljate pravico do oprostitve plačila na CSD, kjer imate stalno prebivališče.

Upravičenci/ke do pomoči na domu so:

• osebe, starejše od 65 let;
• osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb;
• druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege;
• kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja;
• hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju.

Storitev se izvaja na domu uporabnika/ce in obsega različne oblike:

• gospodinjsko pomoč (npr. prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil, pomivanje uporabljene posode…),
• pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (npr. pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju…),
• pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (npr. informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca/ke ter priprava upravičenca/ke na institucionalno varstvo)

Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč družini pri urejanju odnosov med družinskimi člani/članicami, strokovno svetovanje in pomoč pri skrbi za otroke ter usposabljanje družine za opravljanje njene vsakdanje vloge.