Dejavnosti Centra za socialno delo Celje
Dejavnosti, ki jih opravlja CSD Celje kažejo na preplet socialno varstvenih storitev in javnih pooblastil v vsakdanjem delu centra. Ne glede na to, vse dejavnosti centra lahko razdelimo na:
- socialno varstvene storitve - socialna preventiva
- prva socialna pomoč
- osebna pomoč
- pomoč družini za dom
- javna pooblastila na področjih:
- zakonske zveze
- razmerji med starši in otroki
- posvojitve
- rejništva
- skrbništva
- dela z mladostniki
- varstva otrok s posebnimi potrebami
- varstva odraslih in starejših
- druga javna pooblastila
- druge naloge
- denarni transferji denarne socialne pomoči in oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev
- trajna denarna socialna pomoč
- denarna socialna pomoč
- izredna denarna socialna pomoč
- enkratna izredna denarna socialna pomoč
- oprostitev plačila socialno varstvenih storitev
- družinski prejemki
- starševski dodatek
- pomoč ob rojstvu otroka
- otroški dodatek
- dodatek za veliko družino
- dodatek za nego otroka
- delno izplačilo za izgubljeni dohodek
- starševsko varstvo
- starševsko nadomestilo
- plačilo prispevkov za čas krajšega delovnega časa
- pravica staršev do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva
Skupna strokovna služba:
Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja
Delo v službi za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja je usmerjeno v organiziranje in razvijanje mreže pomoči vsem, ki preživljajo nasilje, s posebnim poudarkom na najranljivejših skupinah kot so otroci, ženske, starejše osebe in invalidi ter krepitvi sodelovanja med različnimi institucijami in organizacijami, ki se vključujejo v obravnavo nasilja.
Koordinator za preprečevanje nasilja nudi strokovno podporo delavcem- nosilcem posameznih zadev, ki obravnavajo primere nasilja ter prispeva k večji usklajenosti postopkov. Naloga koordinatorja je spremljanje in analiziranje stanja v regiji, seznanjanje strokovne in laične javnosti o problematiki nasilja ter organiziranje in vodenje interventne službe.
Interventna služba
Interventna služba centrov za socialno delo izvaja nujna opravila, ki preprečujejo ali zmanjšujejo ogroženost žrtve nasilja na podlagi obvestila policije in nudi prvo socialno pomoč ter pomoč pri namestitvi v varno okolje, kadar gre za:
- mladoletnega otroka, ki je ogrožen, ostane brez staršev…,
- žrtev nasilja v družini,
- osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica in ostane brez varstva ali oskrbe,
- starejšo osebo, ki je brez svojcev in se zaradi starostnih sprememb znajde v hudi stiski ali se izgubi.
Interventna služba deluje na območju delovanja in pristojnosti CSD Celje in njegovih enot Celje, Laško, Šentjur, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah v času:
- ponedeljek, torek in četrtek od 15.00 ure do 7.00 ure zjutraj prihodnjega dne,
- sredo od 17.00 ure do 7.00 ure zjutraj prihodnjega dne,
- petek od 13.00 ure do ponedeljka do 7.00 ure,
- vse dela proste dni in praznike.
V primeru, da potrebujete pomoč interventne službe pokličite policijo, saj je telefonska številka tajna.
Koordinatorica za preprečevanje nasilja:
Gabrijela Čoklc, univ. dipl. soc. del., tel. št. 03 425 63 35
Krizni center za mlade
Krizni center za mlade Celje je organizacijska enota CSD Celje in je pričel s svojim delovanje decembra leta 1998. Nastal je kot drugi od sedanjih devet KCM v Sloveniji. Je regijsko organiziran center, ki pokriva 8 upravnih enot: Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Velenje, Žalec in Mozirje.
Namen in cilj delovanja KCM je usmerjen predvsem v pomoč otrokom in mladostnikom do 18. leta starosti, ki zaradi osebne stiske ali konfliktnega okolja najdejo edino rešitev v umiku, bodisi zaradi nevzdržnih razmer doma (zlorabe, konflikti, nasilje, alkohol….), zaradi upora staršem iz različnih razlogov, zavrnitve s strani staršev, težav v šoli, osebne in čustvene prizadetosti, stisk ob razmišljanju o samostojnosti IPD. Tu imajo otroci in mladostniki dostop do ustreznih informacij o možnostih reševanja stiske in tudi možnost ter pravico, da se samostojno odločajo za katerokoli od ponujenih rešitev.
V KCM lahko pride otrok ali mladostnik sam ali po nasvetu in usmeritvi druge osebe (svetovalne službe, socialnega delavca na CSD….). Pomembno pa je, da se prostovoljno odloči, da ostane v KCM in sam čuti potrebo po pomoči. V KCM lahko ostane največ 21 dni.
Delo v KCM v grobem delimo na dve ravni:
- otrokom in mladostnikom nudimo 24- urno varnost, zatočišče in oskrbo, kadar je potreben hiter in začasen umik iz družine,
- dnevna obravnava - pogovori .
Način dela: osebna pomoč mladim, svetovanje, zatočišče in oskrba, skupno iskanje možnosti za ustreznejše reševanje težav, pripravo mladih na vrnitev v njihovo družino ali bivanje drugje.
Krizni center za mlade Celje
Telefon: 03 493 05 30
Gsm: 031 576 150
Fax: 03 5484 183
E-mail: kcm.csdcelje@gov.si
Služba za koordinacijo v skupnosti
Storitev je namenjena posamezniku, ki zaključuje zdravljenje v psihiatrični bolnici ali v nadzorovani obravnavi in potrebuje pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje.
S pomočjo koordinatorja lahko zmanjšamo ali premagamo socialno izključenost ali stigmatiziranost, ki jo vse prevečkrat doživljajo ljudje po končanem zdravljenju v bolnišnici.
Koordinatorici za obravnavo v skupnosti:
- Alenka Kolar, dipl. soc. del., tel. št. 03 425 63 05
- Viktorija Beukovič, univ. dipl. soc., tel. št.: 03 425 63 03
Služba za področje invalidskega varstva
Naloge koordinatorja invalidskega varstva so določene v Zakonu o socialnem vključevanju invalidov ter Zakonu o osebni asistenci. Koordinatorki CSD Celje svoje naloge izvajata v skladu z Zakonom o osebni asistenci.
Osebna asistenca je urejena v Zakonu o osebni asistenci in Pravilniku o osebni asistenci. Namen osebne asistence je omogočiti osebam z invalidnostjo pomoč pri vseh tistih opravilih, dejavnostih, ki jih ne morejo izvajati sami zaradi vrste in stopnje invalidnosti, potrebujejo pa jih vsakodnevno doma in izven doma, da lahko živijo neodvisno, aktivno življenje in so aktivno vključeni v družbo.
Namen osebne asistence je tudi, da se veča neodvisnost uporabnikov, razbremeni neformalno mrežo uporabnika in da se uporabniku omogoči višjo kvaliteto bivanja. Upravičenci do osebne asistence so torej posamezniki, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč pri vključevanju v družbo, so stari 18-65 let, državljani RS ali tujci s stalnim prebivališčem v RS, bivajo izven celodnevne institucionalne oskrbe in dosežejo vstopni prag najmanj 30 ur storitev osebne asistence na teden.
Postopek ugotavljanja upravičenosti do osebne asistence se prične na podlagi vloge vlagatelja, ki jo vloži na pristojni center za socialno delo. Center popolno vlogo odstopi komisiji Inštituta RS za socialno varstvo, da le-ta oceni potrebo po obsegu in vrsti storitev osebne asistence. Uporabnik, ki je upravičen do storitve osebne asistence, si sam izbere izvajalca osebne asistence izmed izvajalcev, ki so vpisani v register osebne asistence.
Poudariti je potrebno, da je osebna asistenca laična pomoč. Osebni asistent izvaja storitev po navodilih uporabnika ali njegovega zakonitega zastopnika in ob njegovi prisotnosti. Uporabnik ima nadzor nad izvajalcem osebne asistence in oblikovanjem storitev. V kolikor je uporabnik upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo ga polovico nameni za sofinanciranje osebne asistence.
Zakon o osebni asistenci tudi pravico do komunikacijskega dodatka, ki je posebna oblika osebne asistence in se lahko koristi v obliki denarnega prejemka ali storitev osebne asistence 30 ur na mesec. Navedeno pravico lahko na podlagi vloge in predloženih dokazil uveljavljajo osebe s slepoto, gluho-slepoto in gluhe osebe.
Koordinatorki invalidskega varstva:
- Irena Tovornik, tel. št. 03/777-98-34
- Saša Lončar, tel. št. 03/425-63-18
Mobilna služba
