Generalna skupščina Združenih narodov, ki je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami opredeljuje nasilje nad ženskami kot “Vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali ima lahko za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju”. Izraz nasilje na podlagi spola uporabljamo za vse oblike nasilja, ki so posledica neenakosti med spoloma in je usmerjeno proti osebi zaradi njenega spola ali spolne usmerjenosti.

Posledice nasilja nad ženskami poleg žensk žrtev nasilja prizadenejo tudi njihove družine, prijatelje/prijateljice in družbo kot celoto.

V času izvajanja ukrepov proti širjenju virusa COVID – 19 je marsikdo postavljen v okoliščine s povečanim tveganjem doživljanja nasilja v družini. Ker se nasilje običajno izvaja za štirimi stenami doma, žrtve nasilja v času izoliranosti še težje pokličejo na pomoč, povečan obseg skupnega preživljanja časa s povzročitelji, pa žrtvam nasilja še otežuje možnosti za umik. Posledično pri žrtvah nasilja opažamo porast težav v duševnem zdravju, pojavljajo se strahovi v povezavi z izgubo zaposlitve in revščine ter povečana skrb za lastno zdravje in zdravje bližnjih. Posebno pozornost je potrebno nameniti otrokom in mladostnikom, ki so poleg žensk s posebnimi potrebami, starejšimi osebami in ženskami priseljenkami, v povezavi z nasiljem v družini, najbolj ranljive skupine.

Na centrih za socialno delo se zavedamo, da je žrtvam omejen dostop do podpore in pomoči, zato je potrebno poudariti, da obravnava nasilja v družini v vseh strokovnih službah poteka nemoteno, enako kot pred uveljavitvijo ukrepov in je vedno prednostne narave.

Nasilje v družini je kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) določa, da je nasilje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.

Krog nasilja, v katerem se znajdejo žrtve nasilja se nikoli ne prekine sam od sebe. Podatek, ki nas skrbi je, da se v zadnjih nekaj letih v Sloveniji nasilje v družini stopnjuje ne toliko po številu zaznanih primerov, kot po svoji okrutnosti. Zato spodbujamo vse, ki doživljajo nasilje, da si čim prej poiščejo pomoč in nasilje prijavijo, ker bo samo na takšen način le-to tudi obravnavano.

Še posebno ob izzivih s katerimi se soočamo v času obvladovanja virusa covid – 19 je pri tem izjemnega pomena dolžnost sosedov/sosed, sorodnikov/sorodnic ter drugih, ki zaznajo, da je nekdo žrtev nasilja da le-to, predvsem ko je žrtev nasilja otrok ali oseba, ki ne zmore poskrbeti zase, prijavijo.

V kolikor ste žrtev nasilja ali ste v svojem okolju zaznali, da se nad nekom izvaja nasilje kontaktirajte policijo: 113, 080 12 00 (anonimna številka) ali center za socialno delo https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo. Prijavo nasilja lahko žrtve podajo na posameznih enotah centra za socialno delo, osebno ali po telefonu.

Ob nujnih situacijah, ki se zgodijo izven poslovnega časa centra za socialno delo, se preko policije aktivira interventna služba centra za socialno delo, ki žrtvi nasilja nudi takojšnjo pomoč tudi pri namestitvi na varno, v kolikor je to potrebno. Za takojšen umik žrtev nasilja sta na voljo dva krizna centra za odrasle žrtve nasilja, ki delujeta znotraj centrov za socialno delo ter sprejemata polnoletne žrtve nasilja v družini z mladoletnimi otroki ter deset kriznih centrov za otroke in mladostnike: Krizni centri (scsd.si).

V primerih, ko je v matičnem okolju bivanje za žrtve nasilja v družini tvegano tudi dolgoročno so zagotovljene namestitve, ki žrtvam nasilja in njihovim otrokom omogočajo možnost časovno daljšega umika iz okolja v varne hiše (Varne hiše (scsd.si)) ter v materinske domove (Materinski domovi (scsd.si)). V tovrstnih oblikah namestitev lahko žrtve nasilja bivajo do enega leta ter tudi dlje.

Prav tako so žrtvam nasilja na voljo nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja:

• Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur na dan) - 031 233 211
• 080 11 55 – SOS telefon za žrtve nasilja (24 ur na dan) - 080 11 55
• Društvo za nenasilno komunikacijo, Ljubljana (dosegljivi vsak delovnik med 8.00 in 16.00) - 01 43 44 822 in 031 770 120

Pripravili/pripravile: Člani/članice Aktiva koordinatorjev za preprečevanje nasilja v družini, ki deluje pri Skupnosti CSD Slovenije