KAJ JE DOLGOTRAJNA OSKRBA IN KOMU JE NAMENJENA?

Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, ki so namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

UPRAVIČENCI DO DOLGOTRAJNE OSKRBE

V skladu z 11. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi (Ur. l. RS 84/23 in 112/24, v nadaljevanju: ZDOsk-1) so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:

• so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo,
• stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji,
• se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena ZDOsk-1 uvrstijo v kategorijo DO,
• ne prejemajo primerljivih pravic (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo, osebna asistenca; razen v primeru, ko zakon, ki ureja osebno asistenco določa izjeme).

Časovnica dolgotrajne oskrbe

• 01.01.2024 Oskrbovalec družinskega člana
• 01.01.2025 Delovanje vstopne točke na CSD
• 01.07.2025 Dolgotrajna oskrba na domu, E-oskrba, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo
• 01.12.2025 Dolgotrajna oskrba v instituciji, denarni prejemek, nadomestna oskrba v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana

UPRAVIČENCI DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana po ZDOsk-1 so osebe:

• s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe oziroma osebe s hudim kognitivnim upadom oziroma osebe, ki ne morejo uporabljati obeh rok in nog ali osebe s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana;
• ki so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo;
• stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji.

KANDIDAT ZA OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik (4. ali 5. kategorije dolgotrajne oskrbe) za nudenje storitev dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika.

V skladu z 20. členom ZDOsk-1 mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana izpolnjevati naslednje pogoje:

• biti psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana; njegovo sposobnost ugotavlja invalidska komisija ZPIZ, ki na zaprosilo pristojnega CSD izdela mnenje;
• biti družinski član upravičenca do oskrbovalca družinskega člana (v skladu s 3. točko 5. člena ZDOsk-1);
• imeti prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec do oskrbovalca družinskega člana in tam dejansko bivati;
• ne sme biti pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper premoženje ali kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost;
• opraviti osnovno usposabljanje v obsegu 30 ur v skladu s 30. členom ZDOsk-1, najkasneje v treh mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana.

Oskrbovalec družinskega člana je v skladu z 22. členom ZDOsk-1 upravičen:

• do delnega plačila za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne place oz. 1,8 kratnika minimalne place v primeru, da je oskrbovalec družinskega člana sočasno dvema upravičencema (npr. očetu in mami);
• do usposabljanja in strokovnega svetovanja;
• vključitve v obvezna socialna zavarovanja;
• načrtovane odsotnosti (slednja se bo izvajala od 1.12.2025, upravičen bo do največ 21 dni/leto).

Pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana zapustiti trg dela. Od dneva sklenitve začasnega osebnega načrta začne veljati pravica do delnega izplačila za izgubljen dohodek za oskrbovalca družinskega člana, prav tako se ga s tem dnem prijavi v obvezna socialna zavarovanja.

Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom in mesečno poroča o opravljanju teh nalog.

Kadar ima upravičenec do oskrbovalca družinskega člana dva oskrbovalca družinskega člana, ostaneta oba na trgu dela za polovični delovni čas, v preostalem času pa skrbita za upravičenca.

Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima biva na istem naslovu.

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA

Osebe, ki uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, vložijo vlogo na pristojni CSD (CSD Pomurje, Slovenska ulica 41, 9000 Murska Sobota). K vlogi priložijo kopijo razpoložljive zdravstvene dokumentacije (odpustno pismo, ambulantni izvid, izvid specialista ipd.), iz katere je razvidno zadnje zdravstveno stanje vlagatelja.

Svetovalec za dolgotrajno oskrbo na CSD ob prejemu vloge preveri, ali je ta pravilno in popolno izpolnjena ter ali vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 11. člena ZDOsk-1.

CSD po uradni dolžnosti zaprosi za mnenje invalidske komisije ZPIZ o upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana in o psihofizični sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana. Invalidska komisija ZPIZ na podlagi določil ZDOsk-1 poda mnenje ali gre za osebo s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe oz. osebo s hudim kognitivnim upadom oz. osebo, ki ne more uporabljati obeh rok in nog ali za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana. Invalidska komisija ZPIZ hkrati poda tudi oceno psihofizične sposobnosti kandidata za oskrbovalca družinskega člana.

V primerih, ko je vlagatelj invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem imela družinskega pomočnika (starša), ki ji je nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu (vlagatelj priloži navedeno odločbo k vlogi), mnenje Invalidske komisije ZPIZ ni potrebno.

Po prejemu mnenja invalidske komisije ZPIZ CSD izda odločbo. Če je mnenje za upravičenca in kandidata za oskrbovalca družinskega člana pozitivno, CSD izda odločbo, s katero se upravičenca uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe. V primeru pozitivne odločbe se s pomočjo svetovalca za dolgotrajno oskrbo med upravičencem, oskrbovalcem družinskega člana in CSD sklene začasni osebni načrt, ki je podlaga za začetek izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, ki jih bo upravičencu zagotavljal oskrbovalec družinskega člana.