V današnjem svetu, kjer se hitro spreminjajo vrednote in dinamika medgeneracijskih odnosov, se moramo zavedati, da je skrb za naše starejše ena izmed temeljnih moralnih in etičnih dolžnosti. Žal pa se v naši družbi soočamo z resno težavo - nasiljem nad starejšimi.
Statistični podatki kažejo, da je nasilje nad starejšimi globalni problem, ki prizadene številne države. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je vsaj 1 od 6 ljudi starejših od 60 let vsako leto žrtev neke oblike zlorabe. Vendar pa je le 1 od 24 primerov nasilja nad starejšimi prijavljen organom pregona.
Zakon o preprečevanju nasilja v družini v 3. členu definira nasilje takole: (2) Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj nasilja) proti drugemu družinskemu članu (v nadaljnjem besedilu: žrtev) oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.
Nasilje nad starejšimi ima številne obraze. Med najpogostejšimi oblikami nasilja so:
- telesno oz. fizično nasilje — npr. klofutanje, lasanje, udarci, porivanje, stresanje, davljenje, …
- čustveno/psihično — žalitve, grožnje, sramotenje, poniževanje, kričanje, ustrahovanje
- zanemarjenje — nepripravljenost zagotoviti starejši osebi hrano, vodo, oblačila, bivalni prostor, osebno higieno, zdravila
- finančno/materialno — ponarejanje podpisov starostnika, krajo denarja, prisila, da starostnik podpiše kakšen dokument
- medicinska zloraba — dajejo starostniku zdravila, ki jih ne potrebuje (uspavala, pomirjevala) ali mu odklonijo zdravila, ki bi jih potreboval
- zapuščenost starejših ljudi — vedno več se dogaja, da starejše ljudi zapustijo bližnji v ustanovah po zaključenem zdravljenju ali jih ne obiskujejo v domovih za starejše
- spolno nasilje
Povzročitelji nasilja nad starejšimi so lahko različni, najpogosteje pa so nasilni:
- Družinski člani: To so lahko partnerji, otroci ali drugi sorodniki, ki zlorabljajo svoj položaj za izvajanje nasilja nad starejšimi družinskimi člani.
- Negovalci in skrbniki: V primerih, ko starejša oseba potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih, so lahko povzročitelji nasilja negovalci ali skrbniki, ki izkoriščajo svoj položaj za zlorabo starejše osebe.
- Tujci ali neznanci: V nekaterih primerih so povzročitelji nasilja nad starejšimi lahko tudi tujci ali neznanci, ki izvajajo finančno ali fizično nasilje zaradi lastnih koristi.
Dinamiko nasilja najbolje ponazarja krog nasilja, znotraj katerega se izmenjujejo obdobja naraščanja napetosti, nasilnih izbruhov, obžalovanja pozvročitelja (in s tem pomiritev žrtve - saj ni tako slab, saj ima tudi dobre trenutke). Krog se sklene z obdobjem t. i. medenih tednov in nov krog, ki mu neizogibno sledi izbruh.
Na Centru za socialno delo si prizadevamo za ničelno toleranco do nasilja nad starejšimi. Sodelujemo z lokalnimi organizacijami, institucijami in skupnostjo, da bi vzpostavili podporne mehanizme in omogočili žrtvam dostop do pomoči in zaščite. Hkrati pa spodbujamo k večji ozaveščenosti in aktivnemu sodelovanju v boju proti tej zlorabi.
Nasilje nad starejšimi ni le njihov problem, ampak je problem vseh nas. Zato vas vabim, da se pridružite našemu boju proti nasilju nad starejšimi in skupaj ustvarimo okolje, kjer bodo lahko vsi naši starejši živeli v varnosti, spoštovanju in dostojanstvu.
Kako lahko pomagamo? Obstaja več oblik pomoči in virov, kamor se lahko starostniki obrnejo:
Če slišimo, vidimo ali kako drugače zaznamo nasilje, ga prijavimo. Kot prijavitelji nismo dolžni raziskovati ali biti prepričani o tem, kaj se dogaja in ali je izpoved osebe, ki se nam zaupa, resnična. To je delo policije. Ko pokličemo policijo, natančno opišemo, kaj smo zaznali.
Zato se ne obračajmo stran, ne spreglejmo in ne preslišimo. Povzročitelji računajo na naš molk. Žrtev računa na našo pomoč, saj velikokrat ne zmore sama prekiniti nasilja. Naša prijava je lahko ključna za začetek postopkov in prekinitev ogrožajoče situacije.
Kako lahko prijavite nasilje?
Prijavo nasilja v družini lahko podate po telefonu, po e-pošti ali tako, da se osebno zglasite na najbližji Policijski postaji, Centru za socialno delo ali Okrožnem tožilstvu. Prijavo nasilja lahko podate osebno na policijski postaji, preko klica na 113 ali anonimno na 080 1200.
Institucije so dolžne sprejeti in obravnavati tudi anonimne prijave.
Sum zaznave nasilja lahko poda vsaka posameznica ali posameznik, ki ima informacije o nasilju, ki se dogaja v njeni ali njegovi okolici.
Če se nam zaupa oseba, ki doživlja nasilje, poslušamo in ne obsojamo njenih izbir in odločitev. Žrtve nasilja ne moremo rešiti, lahko pa se z njimi pogovorimo o varnosti, jih podpremo pri odhodu iz nasilnega odnosa ter jih napotimo na institucije in nevladne organizacije, ki jim lahko pomagajo. Spodbudimo jih, da ostanejo v stiku z nami in z drugimi osebami, ki jim zaupajo.
Nasilje nad starejšimi je nečloveška realnost, ki zahteva našo nujno pozornost in odločne ukrepe. Kot skupnost se moramo združiti in si prizadevati za ustvarjanje varnega okolja za naše starejše. Spodbujajmo kulturo spoštovanja, podpirajmo žrtve in zavzemajmo se za pravičnost. (vir: https://drustvo-sos.si/)
Skupaj lahko dosežemo spremembo. Sodelujmo, ozaveščajmo, podpirajmo. Vsak korak, ki ga naredimo, je korak naprej k bolj varni in sočutni družbi, kjer bodo lahko vsi naši starejši živeli v dostojanstvu in miru.
Hvala vam, da ste se pridružili našemu boju proti nasilju nad starejšimi.
- POLICIJA
- 113
- www.policija.si
- CENTER ZA SOCIALNO DELO MARIBOR
- SOS TELEFON
- 080 11 55
- sostelefon@drustvo-sos.si Klic na SOS telefon je brezplačen.
- DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO
- 01 4344 822 in 031 770 120.
- info@drustvo-dnk.si
Pripravili strokovni delavki Centra za socialno delo Maribor - Enota Maribor Tezno:
Mateja Fingušt Pesek, univ.dipl.soc.del
Tatjana Sojič, univ.dipl.soc.del.