Za podaljšanje denarne socialne pomoči potrebujete Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (obrazec 8,45), ki ga lahko kupite v knjigarni (DZS) ali ga natisnete na internetu. K vlogi priložite zadnje tri bančne izpiske prometa na vašem računu (oz. na računu/ih vseh oseb, ki se upoštevajo kot vaši družinski člani) pred mesecem vložitve vloge.

V mesecu, ko pravica poteče (primer: če pravica poteče 31.5.2020, se vloga odda v mesecu maju).

Po pošti ali osebno na krajevno pristojni Enoti CSD.

V skladu z 28.členim ZSVarPre

do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo zlasti (navajamo nekaj najpomembnejših razlogov):

• pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
• izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po delodajalcu prenosniku, ker je delavka ali delavec (v nadaljnjem besedilu: delavec) odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
• redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov
• delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane delavcu iz krivdnega razloga in delodajalčeve izredne odpovedi iz razlogov na strani delavca
• redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil
• če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja
• delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
• se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,
• odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,
• odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,
• dela ali je zaposlena na črno,
• ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,
• odkloni podpis zaposlitvenega načrta; Razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci iskalcev zaposlitve, in sicer če:
• se sama odjavi iz evidence iskalcev zaposlitve,
• neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo
• neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba s statusom študenta, starejša od 26 let, po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko vpisala v evidenco iskalcev zaposlitve;
• neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
• prestajanje zaporne kazni;
• izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala;

Kadar se posameznik ali družina znajde v položaju materialne ogroženosti oz. če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali dohodkom družine ne more pokriti.

Državljanstvo RS, stalno bivališče oz. dovoljenje za stalno bivanje ter dejansko prebivanje v RS, priznana mednarodna zaščita vlagatelja in njegovih družinskih članov.

• pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Od 1.6.2018 so upravičenci tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje pokojne osebe.),
• vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka ali
• dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja, prav tako se ne upošteva denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in državna štipendija) ne presega zakonsko določenega cenzusa.

• pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti),
• vlagatelj je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji (račun se mora glasiti na strankino ime),
• in je bil na dan smrti pokojnika upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, ali
• dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino.

Ne. Do pogrebnine je vlagatelj lahko upravičen samo za stroške pogreba v RS oz. za stroške, ki so nastali v RS (npr. stroški ležnine pokojne osebe v okviru izdanega računa pogrebnih storitev enega izmer pogrebnih zavodov v RS).

1. Originalni račun oz. predračun za pogrebno storitev
2. Dokazilo o smrti
3. Bančni izpiski vlagatelja in njegovih družinskih članov za obdobje zadnjih treh mesecev pred mesecem nastanka smrti.

Vloga se lahko vloži v roku enega leta od datuma smrti pokojne osebe za katero se pravica vlaga.

Osebe, ki so trajno nezaposljive z odločbo ZRSZ, osebe, ki so trajno nezmožne za delo z odločbo Zpiz-a, ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb in/ali izpolnjujejo starostni pogoj 63 let ženske, 65 let moški, ter polega izpolnjujejo premoženjske in dohodkovne pogoje, ki so določeni v ZSVarPre.

V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka se kot oseba, ki je trajno nezmožna za delo, šteje oseba, ki:

• ima status invalida I. kategorije (odločba pristojne komisije)
• je invalidsko upokojena
• ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb ali
• ima mnenje invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Da, za pridobitev pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja ni potreben status brezposelne osebe na ZRSZ.

Do subvencije najemnine so lahko upravičeni najemniki tržnih stanovanj, neprofitnih stanovanj in bivalnih enot:

• državljani RS
• državljani ostalih članic Evropske unije ob upoštevanju vzajemnosti (Republika Slovaška, Republika Madžarska, Republika Portugalska in Republika Bolgarija)
• osebe s priznanim statusom upravičenca, ki so bile po Zakonu o tujcih izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, po izbrisu pa so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje, ker je bila ugotovljena upravičenost po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva

• fotokopija najemne pogodbe, aneks k najemni pogodbi v primeru sprememb
• potrdilo o zadnji plačani najemnini
• bančni izpiski vlagatelja in vseh njegovih družinskih članov in ostalih oseb navedenih na najemni pogodbi in sicer za zadnje tri mesece od meseca vložitve vloge.
• zapisnik o točkovanju stanovanj(za neprofitna stanovanja)

Do otroškega dodatka je opravičen eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Slovenije in tukaj družina tudi dejansko živi in sicer do dopolnjenega 18. leta, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Če imate že veljavno pravico vam ni potrebno oddajati nove vloge, pravica bo podaljšana avtomatsko. Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se odda le, ko pravico uveljavljate.

Novo vlogo oddajate v tridesetih dneh od rojstva otroka v tem primeru bo pravica veljala od meseca njegovega rojstva. Sicer se pravica prizna z naslednjim mesecem po vložitvi vloge.

Če imate še naprej veljavno pravico do otroškega dodatka, se vam bo po pravnomočnosti odločbe, začel avtomatični poračun dolga. V primeru, da nimate več pravice, pa je znesek potrebno vrniti na račun, ki je naveden na odločbi.

• sprememba periodičnih dohodkov (izguba, pridobitev dohodka, krajši delovni čas)
• sprememba upravičencev
• vpis v vrtec ali izpis
• vpis oziroma sprememba vzgojno izobraževalnega zavoda

V mesecu pred mesecem vstopa otroka v vrtec.

Skladno z 22. čl. Zakonom o vrtcih lahko vrtec po izdani odločbi izda poračun za 60 dni nazaj.

Lahko, vendar le v določenih občinah. Preverite ali ima vaša občina stalnega bivališča kakršnekoli olajševalne okoliščine.

Ne. Sprememba občine vrtca ni sprememba zaradi katere bi Center za socialno delo odločal ponovno.

Za pridobitev subvencije vloge ni potrebno vložiti, razen v primeru, ko družina nima veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji.

Ko gre za prvo uveljavljanje pravice do državne štipendije ali za prehod na višjo stopnjo izobraževanja je še vedno potrebno oddati vlogo. Za nadaljnje prejemanje štipendije po novem NI potrebno več oddati vloge. Dijaki prvo vlogo vložijo v mesecu avgustu, študenti pa v septembru. Torej v vašem primeru oddate v avgustu vlogo za najmlajšega otroka, v septembru pa za otroka, ki prične v jeseni z obiskovanjem fakultete.

Če želite uveljavljati dodatek za uspeh na center za socialno delo predložite dokazilo o doseženih ocenah v preteklem študijskem letu (potrdilo o opravljenih izpitih, kopija indeksa, ipd.).

K vlogi priložite potrdilo dijaškega doma o nesubvencioniranem bivanju.

Do dodatka za bivanje ste upravičeni, če imate prijavljeno začasno bivanje v kraju šolanja in če je kraj stalnega bivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km. Strošek najema pa mora znašati najmanj 65 €, kar dokazujete s predloženo fotokopijo najemne pogodbe, iz katere je razvidna višina mesečne najemnine. Dodatek za bivanje znaša 80€.

Državna štipendija bo ne glede na to ali boste letnik ponavljali ali pavzirali eno leto mirovala. Letnik pa morate do konca prihodnjega šolskega leta uspešno zaključiti, drugače bo prišlo do vračila državne štipendije.

Na center za socialno delo vložite prošnjo za odlog oziroma obročno vračilo državne štipendije. Na osnovi vaše prošnje se sklene dogovor o obročnem vračilu oziroma o odlogu vračila neupravičeno prejete državne štipendije za največ tri leta.

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini s tremi ali več otroci do starosti 18 oz. največ 26 let, v kolikor imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta.

Pogoji za pridobitev dodatka za veliko družino je skupno stalno ali začasno bivanje enega od staršev in otrok v Republiki Sloveniji.

Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka. Za ostale družine CSD izda odločbo po uradni dolžnosti.

Mama na krajevno pristojni enoti (glede na mamino stalno bivanje) odda :

• vlogo matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obrazec S-1/1, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote),
• potrdilo o predvidenem datumu poroda (izda ga ginekolog, dovolj je tudi prva in peta stran materinske knjižice).

Najprej 60 dni in najkasneje 30 dni pred predvidenim datumom poroda.

Materinski dopust nastopite 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni.

Zavarovanje za primer starševskega varstva dan pred nastopom materinskega dopusta (ste zaposleni, imate odprt s.p. ali ste prejemnik denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje).

Osnova za materinsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge za dopust (primer: vloga vložena v septembru 2020, upoštevajo se izplačane plače od julij 2019 do junij 2020). Center za socialno delo sam pridobi podatke o osnovi od Finančne uprave.

Pravico uveljavljate na krajevno pristojni enoti (glede na mamino stalno bivanje) hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta :

• mama z vlogo matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obrazec S-1/1, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote),
• oče (pod določenimi pogoji tudi druge osebe) z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev (obrazec S1 3, ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote)
• če si starša starševski dopust delita, se o izrabi starševskega dopusta pisno dogovorita najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta (priloga S-2-dogovor o izrabi starševskega dopusta ki ga dobi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na sedežu enote).

Mati lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, če oče nanjo prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko izrabi največ 230 dni, če mati nanj prenese 100 dni starševskega

Starševski dopust se lahko podaljša:

• ob rojstvu dvojčkov za dodatnih 90 dni,
• ob rojstvu več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni,
• ob rojstvu nedonošenčka – za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni,
• ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo – starševski dopust se podaljša za dodatnih 90 dni (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije),
• ob rojstvu otroka, če starša varujeta in vzgajata najmanj še dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole – starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni.

Osnova za starševsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.

Starševski dodatek, ki je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih 2. prejemkih (ZSDP-1).

Mati ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka, in sicer:

• če imata mati in otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in
• če mati in otrok dejansko živita v Republiki Sloveniji.

Oče ima v obdobju 77 dni od rojstva otroka pravico pod enakimi pogoji kot mati, če mati:

• zapusti otroka,
• trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka (na podlagi mnenja zdravnika),
• umre.

V tem primeru se pravica skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star v času pridobitve pravice do starševskega dodatka s strani očeta in za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Po 77. dnevu od rojstva otroka pa ima pravico do starševskega dodatka smiselno in pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita že pred uveljavljanjem pravice do starševskega dodatka.

Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Trajanje pravice se skrajša za toliko dni, kolikor sta jih starša že izrabila.

Pravice do starševskega dodatka nima:

• oče, mati ali druga oseba, ki prejema:
  • nadomestilo plače po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih oziroma drugih zakonih,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok;
• otrokova mati ali oče, katere/ga zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti prejema:
  • nadomestilo za nego in varstvo otroka,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva,
  • plačilo prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek po tem zakonu za istega otroka.

Pravica v polnem obsegu traja 365 dni od rojstva otroka.

Starševski dodatek se podaljša:

• za 90 dni ob rojstvu dvojčkov;
• za dodatnih 90 dni za vsakega nadaljnjega otroka ob rojstvu več hkrati živorojenih otrok;
• za toliko dni, kot je bila nosečnost krajša od 260 dni ob rojstvu nedonošenčka;
• za 90 dni ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (na podlagi mnenja pristojne zdravniške komisije, ki ga pridobi center za socialno delo ob predložitvi zdravstvene dokumentacije otroka);
• za 30 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 60 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata tri otroke do končanega prvega razreda osnovne šole;
• za 90 dni, kadar starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata štiri ali več otrok do končanega prvega razreda osnovne šole.

Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Ne glede na to ima mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, pravico do starševskega dodatka v obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še dodatnih deset dni po smrti otroka. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila.

Starševski dodatek znaša 258,09 EUR mesečno (neto znesek).

Za otroke rojene po 1.1.2021 se bo le ta povišal na 402 EUR mesečno.

Pravico uveljavlja mati pod zgoraj navedenimi pogoji, pa tudi oče oziroma druga oseba pri tistem centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče.

Mati uveljavlja pravico:

• 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po rojstvu otroka, da pridobi pravico z dnem rojstva otroka,
• če uveljavlja pravico po tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge.

Oče uveljavlja pravico najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog za pridobitev pravice.   Druga oseba uveljavlja pravico kadarkoli do 365 dni starosti otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca.  Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka.

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 286,72 EUR, ne glede na materialni položaj družine.

Za otroke rojene po 1.1.2021 bo pomoč ob rojstvu otroka znašal 350 EUR.

Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka.

Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti.

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok. Znesek se podvoji, potroji,…

Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 koledarskih dni, za katere država zagotavlja očetovsko nadomestilo.

Oče izrabi najmanj 15 koledarskih dni od rojstva otroka, v polni ali delni odsotnosti, do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka, preostanek do 30 dni, v polni ali delni odsotnosti, pa kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Če oče izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Trajanje očetovskega dopusta se pri izrabi v obliki delne odsotnosti z dela ne podaljša.

Oče lahko v celoti koristi 30 dni očetovskega dopusta.

Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se podaljša tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.

Do očetovskega dopusta je upravičen oče otroka. Ne glede na to lahko očetovski dopust, če ga oče ne izrabi, pod enakimi pogoji izrabijo tudi:

• druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka,
• zakonec, zunajzakonski partner/ka ali partner/ka registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust.

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo, kjer ima mati prijavljeno stalno/začasno prebivališče.

Očetovski dopust se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje na dan nastopa očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge.

Očetovski dopust se uveljavlja z vlogo (Obrazec S1/2).

Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom očetovskega dopusta obvestite vašega delodajalca o nameri izrabe dopusta.

Osnova za očetovsko nadomestilo je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge. Primer: otrok se je rodil septembra 2020, oče je oddal vlogo za koriščenje očetovskega dopusta 10.10.2020; v osnovo za izračun se šteje zadnja plača, izplačana v avgustu 2020 za julij 2020.

Mati, zaposlena za polni delovni čas in sicer do 18. meseca starosti otroka, za eno uro dnevno.

Pravico uveljavljate pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

K vlogi (https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=2965) je potrebno priložiti tudi potrdilo specialista pediatra.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, do dopolnjenega tretjega leta otroka,
• eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka največ do 18. leta starosti otroka
• eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev

Za uveljavljanje pravice je potrebno izpolniti obrazec Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Vlogi je potrebno priložiti pogodbo o zaposlitvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.

Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti otroka, morate vlogi priložiti tudi zdravstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta.

Pravica se prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega, če ste pravico uveljavljali najkasneje 30 dni po sklenitvi pogodbe s krajšim delovnim časom zaradi starševstva pri svojem delodajalcu. Če pravice ne uveljavljate v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge.

Izpolnjen obrazec pošljete Centru za socialno delo, na območju katerega imate stalno prebivališče.

Dodatek za nego otroka, je družinski prejemek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva takega otroka. Mesečna višina dodatka je 102,40 eur. Višji dodatek za nego otroka je 204,80 eur.

Delno plačilo za izgubljen dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka. Tudi v primeru dveh otrok z zmerno ali težjo motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju. π Mesečna višina je 734,15 eur, bruto. π Krajši delovni čas/sorazmerni del DPID!

POSTOPKI UVELJAVLJANJA PRAVIC:

• Pravica do DNO in DPID se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na otrokovo stalno prebivališče.
• Odloča zdravniška komisija Pediatrična klinika Ljubljana, CIRIUS Kamnik
• O pritožbah zoper odločbe CSD odloča zdravniška komisija 2. stopnje oz. ministrstvo.
• Pritožba na odločbo ne zadrži izvršitve odločbe
• V sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno delovno in socialno sodišče.

1. Otroci z motnjami v duševnem razvoju
2. Gibalno ovirani otroci
3. Slepi in slabovidni otroci
4. Gluhi in naglušni
5. Dolgotrajno hudo bolni otroci (po pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic Ur. list št. 89/2014)
6. Otroci z več motnjami

Eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, s katerimi ima skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ter je bil zavarovan za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih ali je bil aktivni iskalec zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, vsaj 12 mesecev v zadnjih treh letih, ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo.

Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok uveljavlja vlagatelj z Obrazcem S-3/2, najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem primeru se pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok z dnem vložitve vloge. V primeru odpovedi o zaposlitvi je treba vlogi priložiti tudi kopijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V času trajanja pravice se upravičencu plačujejo prispevki za socialno varnost od višine minimalne plače. Center upravičenca prijavi v zavarovanje na predpisanih obrazcih M (urejeno ima obvezno zdravstveno zavarovanja in teče pokojninska doba).

V primeru prenehanja pravice upravičenec lahko uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove krivde.

Pravica lahko traja najdlje do konca 1.razreda osnovne šole najmlajšega otroka, ob pogoju, da starejši otroci še niso dopolnili 18 let. V primeru zaposlitve katerega izmed otrok, na podlagi katerih upravičenec uveljavlja pravico ali zaposlitve upravičenca samega, pravica preneha z dnem zaposlitve.

Zakonca se pred vložitvijo tožbe ali predloga za sporazumno razvezo udeležita predhodnega svetovanja na centru za socialno delo, razen če nimata skupnih otrok, če je eden od zakoncev nerazsoden, ima neznano prebivališče ali je pogrešan ter kadar en ali oba živita v tujini.

Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna ali pa še obstaja možnost za ohranitev njune zveze. Seznanjena sta s posledicami, ki nastanejo z razvezo zakonske zveze zanju in za družino, ter poučena o možnostih za rešitev problema, o zaupanju v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok. Če se zakonca nista sporazumela sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec.

V kolikor starša želita jima lahko strokovni delavec pomaga skupaj z njima poiskati optimalne rešitve glede vprašanja vzgoje in varstva skupnih otrok, določitve višine preživnine ter urediti stike med otrokom in staršem. Staršema pomaga, da dogovorita, kje in kako bo otrok živel po razvezi oziroma razpadu zunajzakonske skupnosti.

Cilj pomoči je sklenitev sporazumnega dogovora o varstvu in vzgoji skupnih otrok, višini preživnine in obsegu ter načinu izvajanja stikov. Starša sklenjeni sporazum potrdita na sodišču.

Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata naj odloči o varstvi in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o stikih z njima ali z drugimi osebami ali o vprašanju izvajanja starševske skrbi. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Namen predhodnega svetovanja je starša opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in z možnostjo mediacije. Če se sama nista sporazumela, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga strokovni delavec. V primeru, da strokovni delavec oceni, da sporazum ni v skladu s koristjo otroka, s svojo oceno seznani starša.

Predhodno svetovanje poteka tudi pri določitvi stikov otroka z drugo osebo.

Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca oz. starša povabi na predhodno svetovanje. Predhodno svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev. O poteku, ugotovitvah in dogovorih predhodnega svetovanja strokovni delavec sestavi zapisnik, v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek. Vsaka od strank prejme en izvod zapisnika, en izvod pa obdrži center za socialno delo.

Predlog za vključitev v predhodno svetovanje (DOCX)

Predhodno svetovanje se izvede pred vložitvijo predloga pri pristojnem sodišču. Udeležba je nujna za predlagatelja, ki želi podati predlog na sodišče, v primeru sporazumnega predloga je udeležba nujna za oba predlagatelja.

Seveda. V kolikor zakonska/zunajzakonska partnerja ugotovita, da obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze/zunajzakonske skupnosti imata možnost prostovoljne udeležbe na strokovnem svetovanju. S strokovnim svetovanjem, ki se izvaja individualno ali v skupini, se paru pomaga rešiti težave, s katerimi se soočata, in izboljšati njun odnos. Udeležba na strokovnem svetovanju je za udeležence brezplačna. Svetovanje se izvaja na krajevno pristojni enoti centra za socialno delo.

Mediacija je postopek, v katerem nevtralna oseba – mediator, z dogovarjanjem in pogajanji pomaga pri iskanju sporazumne rešitve spora ali težave:

• med partnerjema / zakoncema,
• otroci in starši,
• med sorodniki,
• v medgeneracijskih sporih
• v drugih sporih. Bistvo postopka je oblikovanje sporazumne rešitve spora, ki bi v največji možni meri ustrezala interesom vseh udeleženih.

Postopek mediacije na Centru za socialno delo predlagate tako, da izpolnite obrazec SOGLASJE ZA MEDIACIJO (DOCX), v katerem navedete:

• svoje kontaktne podatke
• kontaktne podatke drugih oseb, za katere želite, da bi sodelovale v mediaciji
• kratek opis spora, ki ga želite rešiti v mediaciji.

Ne. Udeležba in sodelovanje v postopku sta prostovoljna.

Ko vsi sodelujoči podajo soglasje za udeležbo v mediaciji, mediator povabi stranke k podpisu dogovora o mediaciji. Po podpisu dogovora mediator kratko predstavi postopek in namen mediacije. Udeleženci predstavijo svoje videnje spora. Mediator v nadaljevanju povzema vprašanja in predloge udeležencev ter jih usmerja k dogovorni rešitvi. Mediacija se lahko zaključi s sporazumom, ki ga podpišejo vsi udeleženi v procesu. Če sporazum ni dosežen, mediator povzame opredeljena vprašanja in dosežen napredek ter zaključi proces.

Več informacij o postopku lahko pridobite na:

• telefonski številki 01 475 08 63
• preko e-pošte: gp-csd.ljubl@gov.si
• spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Pri vprašanjih, ki so povezana z otrokom, lahko v mediaciji sodeluje tudi otrok. Odločitev ali bo v mediacijo povabil tudi otroka, sprejme mediator v konkretni zadevi in je odvisna predvsem od narave spora, starosti in zrelosti otroka ter njegove sposobnosti, da samostojno izrazi svoje mnenje.

Mediacija na centru za socialno delo je brezplačna v sporih iz razmerjih do otrok, v vseh ostalih sporih pa je plačljiva. Veljavna tarifa za izvajanje mediacije je priloga Pravilnika o izvajanju mediacije po Družinskem zakoniku in je objavljena na: https://www.gov.si/teme/mediacija-v-druzinskih-sporih/

Mediacija pri centru za socialno delo je prvenstveno namenjena reševanju družinskih in zakonskih sporov, dopustna pa je tudi v drugih sporih.

Da, vendar je za uspešno izvedbo mediacije bistvena ravno osebna udeležba stranke, ker sami najbolje poznate svoje interese, ki jih želite uveljaviti v postopku.

Mediacijo pri centru za socialno delo izvajajo posebej usposobljeni strokovni delavci centra, ki so uvrščeni na seznam mediatorjev pri ministrstvu, pristojnemu za družino. Seznam mediatorjev je objavljen na: https://www.gov.si/teme/mediacija-v-druzinskih-sporih/

Ne. Ko izpolnite obrazec SOGLASJE ZA MEDIACIJO (DOCX) morate v njem navesti tudi kontaktne podatke oseb, za katere želite, da sodelujejo v mediaciji. Te osebe bo nato preko kontaktnih podatkov, ki ste jih posredovali, v mediacijo povabil skrbnik mediacij na centru za socialno delo.

Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka. Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.

Če se starša sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo v postopku predhodnega svetovanja, na njuno željo pa tudi mediatorji.

Če se starša ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku.

Kadar starša ne živita skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj.

Center za socialno delo v postopku predhodnega svetovanja staršema pomaga rešiti vprašanje vzgoje in varstva skupnih otrok, dogovoriti višino preživnine ter urediti stike med otrokom in staršem. Strokovni delavec staršema pomaga pri sklenitvi dogovora med njima o tem, kje in kako bo otrok živel po razvezi oziroma razpadu zunajzakonske skupnosti. Starša se lahko z namenom sklenitve sporazuma vključita v družinsko mediacijo. Cilj pomoči je sklenitev sporazumnega dogovora o varstvu in vzgoji skupnih otrok, višini preživnine in obsegu ter načinu izvajanja stikov.

Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu januarju, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena ali usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za družino, v Uradnem listu Republike Slovenije.

Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. To obvestilo je skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oz. z izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.

Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov. Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev.

V primeru, da se starša ne moreta sporazumeti glede spremembe osebnega imena otroka, jima pri tem pomaga center za socialno delo, na predlog enega od staršev oz. na željo staršev, mediator.

Na podlagi prejetega predloga strokovni delavec povabi na razgovor oba starša. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem osebnem imenu, o sporu med staršema odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o otrokovem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristih otroka.

Za očeta otroka rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere. Oče otroka ne poda posebnega priznanja.

Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi velja moški, ki prizna očetovstvo ali se le to ugotovi s sodno odločbo. Očetovstvo lahko prizna pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Kadar mati na centru za socialno delo poda izjavo, kdo je otrokov oče, pristojni center pozove to osebo, da prizna očetovstvo. Z izjavo očeta se mora mati strinjati. V kolikor se ne strinjata, je potrebno začeti postopek za ugotovitev očetovstva na sodišču.

Sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze otroku, ki je že dopolnil 15 let, če je dosegel tako telesno in duševno zrelost, da lahko razume pomen in posledice pravic ter obveznosti, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze. Naloga centra za socialno delo je, da na zaprosilo sodišča pripravi mnenje.

Postopek za pridobitev popolne poslovne sposobnosti se začne na predlog otroka, ki je postal roditelj, ali z njegovim soglasjem na predlog centra za socialno delo.

Center za socialno delo sodišču z izdelavo mnenja nudi pomoč pri sprejemanju odločitev glede koristi otrok v postopkih o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih, izvajanju starševske skrbi in podelitvi starševske skrbi sorodniku.

Center izdela mnenje na podlagi zaprosila sodišča.

Center pri izdelavi mnenja družino vedno obravnava celostno, kar pomeni da upošteva celotno družinsko situacijo, opravi pogovor z obema staršema oziroma s sorodniki, ki so ključni v sodnem postopku.

Da, v kolikor sodišče v zaprosilu za poročilo in izdelavo mnenja centru za socialno delo naloži, da opravi razgovor z otrokom.

Otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, je potrebno na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje in tudi s pravico, da svojega mnenja ne izrazi. Kadar otrok želi izraziti svoje mnenje, lahko to stori na centru za socialno delo, ali v razgovoru z zagovornikom otroka, ali glede na starost in druge okoliščine na neformalnem razgovoru s sodnikom v sodelovanju s strokovno usposobljeno osebo. Ob razgovoru je lahko navzoča oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere ali zagovornik otrok, če mu je dodeljen v skladu z zakonom, ki ureja varuha človekovih pravic.

Otroka, ki je star 15 let je potrebno seznaniti z njegovim procesnimi pravicami.

Seveda. Strokovni delavec starša seznani z mnenjem osebno ali pa ga posreduje po pošti.

Sodišče in center za socialno delo morata izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Starši imajo pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo, ali je ne izvajajo v korist otroka.

Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja.

Ukrepe za varstvo koristi otroka izreka sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Center za socialno delo je lahko predlagatelj ukrepa, udeleženec v postopkih na sodišču in sodišču poda svoje mnenje. Pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja center izdela načrt pomoči družini in otroku. Po izreku ukrepa sodeluje z družino, ji nudi pomoč ter spremlja izvajaje načrta pomoči družini in otroku.

Sodišče izreče ukrep s katerim so starši čim manj omejeni pri izvajanju starševske skrbi, če je z njim mogoče dovolj zavarovati koristi otroka, prav tako vedno izreče ukrep, s katerim se otrok staršem ne odvzame, če je z drugim ukrepom mogoče dovolj zavarovati koristi otroka.

Posvojitev je posebna oblika varstva otrokove koristi, ki ga ustava zagotavlja otrokom, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe. S posvojitvijo nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroki.

• posvojitelj je lahko le polnoletna oseba, ki je vsaj osemnajst let starejša od otroka; izjemoma se lahko dovoli posvojitev tudi osebi, ki ni 18 let starejša od otroka, če je ugotovljeno, da bi bila taka posvojitev v otrokovo korist;
• zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja;
• izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ni v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, če je to v otrokovo korist;
• posvojiti ni mogoče sorodnika v ravni vrsti in tudi ne brata in sestre;
• skrbnik ne more posvojiti svojega varovanca, dokler traja med njima skrbniško razmerje;
• posvojitelj ne more biti oseba:
  • ki ji je odvzeta starševska skrb;
  • ki živi skupaj z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb;
  • ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
  • ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
  • za katero se utemeljeno domneva, da bi posvojitev izrabila v škodo otroka;
  • ki ne daje jamstva, da bo izvajala starševsko skrb v korist otroka;
  • ki ni poslovno sposobna, ali oseba s tako motnjo v duševnem razvoju ali s tako boleznijo, zaradi katere posvojitev ne bi bila v korist otroka.

V posvojitev se sme dati samo otrok, katerega starši so po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo (CSD) ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje, ni potrebna.

V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče ter otrok, ki nima živih staršev.

Postopek posvojitve sestavljata postopek za ugotavljanje pogojev posvojitve in postopek odločanja o posvojitvi. Postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev poteka na CSD, postopek odločanja o posvojitvi pa na sodišču.

Postopek za posvojitev začne CSD na predlog kandidata za posvojitev ali po uradni dolžnosti. Nekatera dokazila, ki so potrebna v postopku posvojitve priskrbi CSD po uradni dolžnosti, druga pa mora priložiti vlagatelj (življenjepis, potrdilo o nekaznovanju, zaposlitvi, dohodkih, izobrazbi, lastninski list ipd.). Priporočamo, da pred oddajo vloge kontaktirate s pristojnim CSD, kjer boste prejeli konkretne informacije glede prilog, ki jih je potrebno dodati vlogi.

Zakonca ali zunajzakonska partnerja ali posameznik pri krajevno pristojnemu CSD vložijo pisno prijavo, s katero izrazijo željo za posvojitev.

CSD preveri izpolnjenost formalnih pogojev, motive za posvojitev in druge okoliščine, pomembne za posvojitev ter na podlagi ugotovitev pripravi strokovno mnenje:

• v kolikor iz strokovnega mnenja izhaja, da sta prijavitelja oziroma je prijavitelj primeren, pridobi/ta status kandidata za posvojitev in CSD ga/ju vpiše v centralno zbirko podatkov o kandidatih za posvojitelje. Sledi sklenitev dogovora s CSD o pripravi za posvojitev;
• v kolikor iz strokovnega mnenja izhaja, da prijavitelja oz. prijavitelj ni primeren za posvojitelja, mu/jima CSD izda odločbo, s katero mu/jima ne dodeli statusa kandidata za posvojitelja. Zoper odločbo je možna pritožba na MDDSZ.

Ugotavljanje primernosti ne sme trajati dlje kakor eno leto od dneva vložitve prijave.

CSD vodi postopke ugotavljanja primernosti kandidatov za posvojitev in na sodišču nastopa kot predlagatelj posvojitve za konkretnega otroka. Med vsemi kandidati za posvojitev izbere najprimernejšega za določenega otroka in poda predlog za posvojitev na sodišče. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za posvojitev in je posvojitev v korist otroka, izda odločbo o posvojitvi. Če ugotovi, da pogoji za posvojitev niso izpolnjeni ali da ta ne bi bila v korist otroka, predlog zavrne.

CSD poleg ugotavljanja izpolnjevanja formalnih pogojev za posvojitelja izvaja tudi pripravo kandidatov na posvojitev otroka, ki je del ocene o ustreznosti kandidatov za posvojitev.

S posvojitvijo prenehajo pravice in dolžnosti otroka do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji se po posvojitvi v matični register vpišejo kot otrokovi starši.

Ne glede na to, ali želijo pari oziroma posamezniki posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki se prijavijo na CSD z vlogo. CSD oceni možnosti in primernost za posvojitev ter na podlagi teh ugotovitev oblikuje strokovno mnenje, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine.

Pri postopku za enostransko posvojitev, to je v primeru, če želi otroka posvojiti zakonec ali zunajzakonski parter enega od otrokovih staršev, predlagatelj sam poda vlogo na sodišče in predhodni postopek pri CSD ni potreben. Sodišče odloča v nepravdnem postopku in pri tem upošteva mnenje CSD.

Rejnica, rejnik postanete s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti. Trenutna zakonodaja določa dva različna postopka za pridobitev omenjenega dovoljenja – redni postopek in krajši postopek.

Redni postopek pridobitve dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti

Postopek se začne na krajevno pristojnem centru za socialno delo (CSD), kjer oseba, ki želi opravljati rejniško dejavnost, poda vlogo na predpisanem obrazcu. CSD najprej ugotovi izpolnjevanje formalnih pogojev v skladu z veljavno zakonodajo, nato pa pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri slednjem CSD preveri motive odločitve za izvajanje rejniške dejavnosti in upošteva vse dejavnike, ki bi lahko tako pozitivno kot negativno vplivali na psihosocialni razvoj otroka. CSD v postopku poleg lastnih ugotovitev upošteva tudi morebitna potrdila, mnenja oziroma priporočila drugih institucij.
CSD vlogo in oceno posameznega kandidata posreduje na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah. Do vlog se opredeli Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti pri MDDSZ. Komisija odloča neodvisno od mnenja CSD. Vsi kandidati, ki jih komisija prepozna kot ustrezne, so napoteni na usposabljanje. Po zaključenem usposabljanju MDDSZ izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.

Krajši postopek pridobitve dovoljenja

Tako imenovani krajši postopek je možen v postopku pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti za sorodnika otroka oziroma za drugo osebo, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in se ugotovi, da bi bila namestitev k tej osebi v otrokovo korist. Če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo ugotovi, da bi bila namestitev otroka v rejništvo k sorodniku oziroma k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, v otrokovo največjo korist, sorodnika oziroma tretjo osebo imenuje za rejnico, rejnika v sodbi. Pogoj je, da se sorodnik oziroma oseba s tem strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jih določa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti.
Izvršljiv akt sodišča o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni sorodnik, se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti, vendar le za čas trajanja namestitve za določenega otroka oz. kot je odločilo sodišče. Za otrokove sorodnike se štejejo otrokova stara mati, stari oče, stric, teta, brat ali sestra.

Vlogo za pridobitev dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti (priloga 3: Obrazec R-1 Pravilnika o pogojih in postopkih za opravljanje rejniške dejavnosti) lahko prejmete na pristojnem CSD, ali ga natisnete na naslednji povezavi: Priloga 3: Obrazec R-1 – Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

Priporočamo, da pred oddajo vloge kontaktirate s pristojnim CSD, ki vam bo podal konkretne informacije glede prilog, ki jih je potrebno priložiti vlogi.

Za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti morate izpolnjevati naslednje pogoje:

• stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• zaključena vsaj poklicna oziroma strokovna izobrazba,
• polnoletnost.

Rejnica, rejnik ne more biti oseba, ki:

• ji je odvzeta starševska skrb,
• živi z osebo, ki ji je odvzeta starševska skrb,
• ni poslovno sposobna,
• je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog,
• živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.

Rejnica, rejnik lahko izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če izpolnjuje naslednje pogoje:

• ima dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti;
• ni v delovnem razmerju za polni delovni čas;
• ni družbenik zasebne družbe ali delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• ni upokojen;
• ne opravlja druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
• izpolnjuje normativ - to pomeni, da ima istočasno nameščene tri otroke, od tega vsaj dva za obdobje celega meseca, pri čemer pa je v določenih primerih, zaradi specifičnih potreb otroka, ta normativ lahko znižan.

Rejnici, rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se poleg rejnine zagotovi tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

Obveznosti, naloge in pravice rejnice, rejnika so določene v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), in sicer:

• sebe in družino pripravi na otrokov prihod;
• prizadeva si za otrokovo čim hitrejšo prilagoditev v novem domu;
• otroka primerno neguje, vzgaja, mu nudi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev, šolske in osebne potrebščine, primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge potrebne pripomočke manjše vrednosti;
• skrbi za krepitev in ohranjanje otrokovega zdravja;
• sprejema odločitve, povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem;
• skrbi za otrokov pravilen odnos do učenja in dela ter za privzgojo delovnih navad;
• skrbi za razvijanje in oblikovanje otrokove pozitivne samopodobe;
• zastopa otroka v upravnih postopkih;
• omogoča in spodbuja stike med otrokom in starši, razen v posebnih primerih;
• v zadnji fazi rejništva pripravlja otroka na odhod iz rejniške družine;
• kontinuirano sodeluje s pristojnim CSD;
• udeležuje se rednih usposabljanj.

Povezave do aktualne krovne zakonodaje na področju rejništva v Republiki Sloveniji so naslednje:

• Družinski zakonik (DZ)
• Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
• Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje rejniške dejavnosti
• Zakon o socialnem varstvu

Povezave do aktualne krovne zakonodaje na področju rejništva v Republiki Sloveniji so naslednje:

• Alberto Avgustinčič: Vonj pečenih jabolk
• Neira Mikič: Nedosegljive sanje v sistemu rejništva in ustanov
• Olga Pega Kunstelj: 1+2=4 Rejenka
• Ivan Sivec: Pege na soncu
• Dave Pelzer: Pravica do mladosti
• Sussana Tamaro: Pojdi kamor te vodi srce
• Knjiga za otroke: Jana Martinšek, Katarina Kesič Dimic: Zojina rešitev

Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere starši ne skrbijo, in odraslih oseb, ki niso zmožne samostojne skrbi zase, za svoje pravice in koristi. Razlogi za nezmožnost poskrbeti zase so lahko motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali drugi vzroki, ki vplivajo na zmožnost razsojanja.

Poznamo skrbništvo za otroke, skrbništvo za odrasle, skrbništvo za posebni primer, kolizijsko skrbništvo. Otroka, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, sodišče postavi pod skrbništvo in mu imenuje skrbnika, ki mora zanj skrbeti z enako skrbnostjo kot starši, vendar otroka ni dolžan preživljati in ga imeti pri sebi. Odraslo osebo sodišče postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika, kadar zaradi različnih vzrokov ni sposobna poskrbeti zase in za svoje pravice. Skrbnika za posebni primer postavi CSD odsotni osebi, neznanemu lastniku premoženja ter v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo posameznikovih pravic in koristi.

Tuji državljan bo postavljen pod skrbništvo samo, če gre za nujne in neodložljive primere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Pred tem se preveri, ali lahko skrb za takšno osebo prevzame tuje konzularno oziroma diplomatsko predstavništvo. Če to ni mogoče, se po Družinskem zakoniku postavi pod skrbništvo po slovenskem pravu, vendar zgolj kot začasen ukrep, ki bo prenehal, ko bo skrbništvo nad njim prevzela matična država.

Skrbnik je lahko oseba, ki ima osebnostne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika in ki sama privoli, da bo skrbnik. Če je le mogoče, opravlja nalogo skrbnika zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. Nalogo skrbnika lahko opravlja tudi pravna oseba, na primer center za socialno delo.

Skrbnik je lahko oseba, ki:

• ji ni odvzeta starševska skrb;
• je poslovno sposobna;
• katere koristi niso v navzkrižju s koristmi varovanca;
• ki z varovancem ni sklenila pogodbe o dosmrtnem preživljanju;
• katere zakonec ali zunajzakonski partner z varovancem ni sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju;
• od katere je, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.

Ne, funkcija skrbnika je prostovoljna in častna.

Pri imenovanju skrbnika, če je le mogoče, se upoštevajo želje varovanca o tem, kdo naj bo skrbnik. Prav tako se upošteva želje njegovih bližnjih sorodnikov.

Kadar je v vlogi skrbnika center za socialno delo, se to izvaja po strokovnem delavcu, ki ga za v ta namen pooblasti direktor.

Skrbnik zastopa varovanca ter vestno skrbi za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravlja njegovo premoženje. Konkretne naloge skrbnika določi sodišče oziroma center za socialno delo. Enkrat letno oziroma, kadar center za socialno delo to zahteva, mora podati poročilo o sovjem delu.

Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Pri svojem delu ga vodijo varovančeve koristi. Pred vsakim važnejšim opravilom se mora skrbnik posvetovati z varovancem. Njegovo mnenje mora upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Skrbnik brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.

Skrbnik lahko samo z dovoljenjem centra za socialno delo:

• odtuji ali obremeni varovančeve nepremičnine;
• odtuji iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolaga s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;
• odpove se dediščini ali volilu ali odkloni darilo;
• vloži tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; v takih primerih center za socialno delo na predlog skrbnika izda odločbo.

Skrbnik sme skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi, le z dovoljenjem centra za socialno delo, ki dovoli sklenitev takšnega pravnega posla, če je varovancu v korist.

Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju skrbniških obveznosti.

Center za socialno delo lahko skrbniku za njegovo delo določi nagrado, če mora skrbnik zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela imeti posebne kvalifikacije.

Sodišče ali center za socialno delo lahko skrbnika razreši, če sam tako zahteva. Skrbnik je lahko svoje naloge razrešen, če je pri opravljanju sovje funkcije malomaren, zlorablja svoje pravice, ali s svojim delom ogroža varovančeve koristi. Skrbništvo za poseben primer preneha, ko skrbnik opravi svojo nalogo. Naloga skrbnika preneha tudi s smrtjo varovanca.

Starši lahko, kadar jim ni odvzeta starševska pravica ter poslovna sposobnost, v času svojega življenja, kadar koli sklenejo notarski zapis, v katerem navedejo polnoletno osebo, kateri svoje mld. otroke zaupajo v vzgojo in varstvo, v primeru njihove smrti ali pa če zaradi okoliščin ne bi zmogli opravljati starševske skrbi.

V postopku imenovanju skrbnika za poseben na primer pri centru za socialno delo, sta stranki:

• varovanec – oseba, ki se ji imenuje skrbnika,
• skrbnik – oseba, ki bo opravljala nalogo skrbnika.

V postopku lahko sodelujejo tudi bližnji svojci varovanca, in sicer lahko izražajo svoje želje in mnenje o tem, kdo bi opravljal nalogo skrbnika, vendar s tem ne pridobijo statusa stranke v postopku, prav tako ne stranskega udeleženca (kar pomeni, da se jim ne vroča odločba, nimajo pravice do pritožbe ipd.).

• predlagatelj,
• oseba, zoper katero teče postopek,
• oseba, ki bo imenovana za skrbnika. Center za socialno delo pa je udeleženec postopka.

Skrbnik v varovančevem imenu in na njegov račun samostojno opravlja, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja. Pri svojem delu ga vodijo varovančeve koristi. Vedno, ko skrbnik želi opraviti naloge, ki ne spadajo v redno poslovanje, se skrbnik predhodno posvetuje s CSD.

Redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja je:

• plačevanje mesečnih obveznosti vezanih na stanovanje (položnice: elektrika, voda, snaga, stanovanjski stroški, telefon …)
• plačilo letnih obveznosti (plačilo davka, NUSZ, zakup groba …)
• nakup prehrane, osebnih potrebščin, oblačil, čistil …
• nakup mesečne vozovnice, plačilo članarin, naročilo časopisa …

Skrbnik se mora pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem. Njegovo mnenje mora upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Važnejše opravilo je tisto opravilo, ki ne spada v redno poslovanje skrbnika.

Skrbnik brez dovoljenja centra za socialno delo ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. V primeru, da gre za prenovo nepremičnine, mora skrbnik predhodno predložiti predračune za storitve ter počakati z obnovo, dokler mu CSD ne odobri dviga denarnih sredstev. V primeru razpolaganja z denarnimi sredstvi, skladi, delnicami, mora skrbnik predhodno pridobiti soglasje centra za socialno delo.

Skrbnik lahko oddaja nepremičnino varovanca, če je to varovancu v korist. V njegovem imenu tudi sklene najemno pogodbo, vendar pa jo mora predhodno odobriti pristojni CSD. Najemnina se nakazuje na varovančev račun, skrbnik pa je dolžan poskrbeti za prijavo odmere davka od oddajanja nepremičnine v najem pri FURS-u.

Vse, kar presega redni mesečni dohodek varovanca, je razpolaganje z večjimi vrednostmi. Strokovni delavec se vsakem posameznem primeru skupaj s skrbnikom in varovancem, v kolikor le-ta to razume, posvetuje, kaj predstavlja za posameznika premoženje večje vrednosti, glede na njegove dohodke in premoženje.

Da. Skrbnik ob letnem skrbniškem poročilu ali kadar to od njega pristojni CSD zahteva, poroča o svojem delu, ter temu skrbniškemu poročilu tudi priloži dokazila o opravljenih nalogah.

Za upravljanje s premoženjem varovanca, kadar je varovanec otrok, velja vse, kar velja za upravljanje s premoženjem odraslega varovanca (odgovori na vprašanja v razdelku upravljanja s premoženjem varovanca – splošne informacije).

Kadar je otrok nameščen v rejništvo ali zavod, je dolžan skrbnik v določenih primerih prenakazovati del rednih mesečnih prejemkov otroka (preživnina, družinska pokojnina) v proračun. Skrbnik je to dolžan storiti, kadar skupni redni prihodki otroka mesečno presegajo 25 odstotkov materialnih stroškov, določenih z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti. V tem primeru nakaže skrbnik razliko v proračun Republike Slovenije, vendar največ v višini 50 odstotkov materialnih stroškov, določenih z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti. Za redni prihodek po tem členu se štejeta preživnina in družinska pokojnina, ki ga otrok dejansko periodično prejema v določenem znesku.

Skrbnik potrebuje dovoljenje CSD, kadar gre za:

• odtujitev ali obremenitev varovančeve nepremičnine;
• odtujitev premičnin večje vrednosti ali razpolaganje s premoženjskimi pravicami večje vrednosti (za večjo vrednost se šteje vsak znesek, ki presega redni mesečni dohodek varovanca);
• odpoved dediščini ali volilu ali odklonitev darila;
• vložitev tožbe otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva;
• izvedbo drugih ukrepov, če tako določa zakon.

V primeru skrbništva za otroke pa tudi za:

• vpis ali izpis otroka iz šole ali spremembo vrste izobraževanja;
• odločitev o izbiri otrokovega poklica ali opravljanje njegovega poklica;
• izvedbo drugih pomembnejših ukrepov glede otroka, če tako določa drug zakon.

Postopek pridobitve dovoljenja CSD lahko za varovanca začne le skrbnik. To stori tako, da na pristojni CSD poda vlogo, v kateri natančno opiše za kakšno opravilo gre in kaj predlaga ter predvsem obrazloži korist varovanca. Pri sklenitvi pravnega posla v imenu varovanca skrbnik npr. svoji vlogi priloži osnutek pogodbe, ki jo namerava skleniti za varovanca. Če gre za sklenitev dednega dogovora v zapuščinskem postopku, skrbnik vlogi priloži osnutek dednega dogovora, itn.

Vodilo pri odločanju CSD je izključno korist varovanca. CSD dovoli vsako razpolaganje, ki je varovancu v korist. Varovančevo premoženje mora biti torej po izvedbi tega opravila ali pravnega posla večje, kot pred njo, ali pa mora varovanec s tem opravilom pridobiti določeno pravico.

CSD poda dovoljenje za izvedbo tega opravila z odločbo, ki jo neposredno vroči skrbniku in varovancu (če ta lahko razume pomen opravila).

Enkrat letno do 15. februarja za preteklo leto ali kadar CSD to zahteva. Poročilo oddate tudi, kadar ste razrešeni nalog skrbnika in kadar je skrbništvo nad osebo prenehalo.

Pisno po pošti ali ustno na zapisnik na CSD.

Poročilo mora vsebovati:

• varovančeve osebne podatke,
• podatke o zdravstvenem stanju varovanca,
• izobraževanju in usposabljanju varovanca,
• varovančevem premoženju,
• varovančevih mesečnih prejemkih (plača, pokojnina, dodatek za rekreacijo, dodatek za pomoč in postrežbo, preživnina, nadomestilo za invalidnost, denarna socialna pomoč, ipd.),
• varovančevih mesečnih odhodkih (najemnina, stroški za bivanje, tekoči stroški, oskrbnina, stroški povezani z obleko in obutvijo, obveznosti do tretjih oseb, ipd.),
• druge pomembne okoliščine glede varovanca,
• pomembnejše naloge, ki jih je skrbnik opravil za varovanca v okviru rednega poslovanja,
• naloge, ki jih je skrbnik opravil z dovoljenjem CSD in
• naloge, ki niso bile opravljene, razlogi zaradi katerih niso bile opravljene ter predvideni roki za njihovo izvedbo.

Kot skrbnik imate pravico do povračila upravičenih stroškov, ki ste jih imeli pri opravljanju skrbniških nalog. V skrbniškem poročilu navedite stroške in predložite dokazila o stroških, ki ste jih imeli. Ob obravnavi poročila odloči CSD tudi o stroških, ki so nastali pri izvajanju skrbništva.

Samo v primeru, če imate kot skrbnik zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela posebne kvalifikacije.

S skrbniškim poročilom bo seznanjen varovanec, če razume pomen in posledice poročila. Sodišče pa bo seznanjeno z ugotovitvami CSD glede poročila.

CSD pregledal poročilo in ga sprejel kot ustrezno, lahko zahteva dopolnitev poročila ali ga zavrne ter odloči o morebitnih ukrepih.

Če iz poročila izhajajo manjše nepravilnosti pri opravljanju skrbniških nalog, mora CSD ukreniti vse potrebno, da se odpravijo. Ob večjih nepravilnostih, zaradi katerih obstaja verjetnost, da ne skrbite vestno za varovančevo osebnost, pravice ali koristi ali ne upravljate skrbno varovančevega premoženja, CSD uvede postopek za razrešitev skrbnika in po potrebi ukrene vse potrebno za zavarovanje varovančevih koristi. Kot skrbnik morate varovancu povrniti tudi škodo, ki mu jo prizadenete z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika.

Ugovarjajo lahko varovanec, če je sposoben razumeti pomen in posledice ugovora, njegov zakonec, zunajzakonski partner, njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije.

Ugovor zoper delo skrbnika rešuje pristojni CSD. Ugovor zoper delo CSD rešuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

• Prva socialna pomoč je socialnovarstvena storitev, ki se izvede v obliki pogovora s strokovnim delavcem CSD, ki je za izvajanje storitve ustrezno strokovno usposobljen.
• Skozi pogovor vas strokovni delavec vodi in spodbudi, da spregovorite o svojih stiskah in težavah, o le-teh podate čim več pomembnih informacij in se opredelite do lastnih razmer.
• Strokovni delavec vas bo vodil v prepoznavanje lastne stiske ali težave.
• Skupaj z vami bo ocenil možnosti rešitev.
• Pri tem bo upošteval vaša pričakovanja in predloge za rešitev.
• Strokovni delavec vas bo seznanil z možnimi storitvami in/ali prejemki, kako jih uveljaviti, kaj bi glede na vašo situacijo bilo smiselno uveljavljati, kakšne so vaše dolžnosti ter obveznosti in kateri so nadaljnji koraki za uveljavitev teh možnosti oz. pravic.
• Predstavil vam bo tudi mrežo in programe drugih izvajalcev, ki nudijo pomoč za rešitev vaše težave.
• Storitev je zaupne narave, iz tega pa je izvzeto, če strokovni delavec izve za sum kaznivega dejanja, kar je dolžan prijaviti.

• Vsakomur, ki se nahaja v stiski in na CSD pride s to težavo PRVIČ.
• Vsakemu, ki je na CSD že v obravnavi, a ima NOVO težavo.
• Ne glede na stalno prebivališče osebe – obrnete se lahko na katerokoli enoto kateregakoli CSD v državi.

Ves poslovni čas CSD: ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure in petek od 7. do 13. ure.

• Kadar imam stiske, ki izhajajo iz odnosov v družini ali soseščini.
• Kadar gre za nasilje v družini.
• Kadar se imam namen razvezati oz. razpada moja zunajzakonska partnerska skupnost (ne glede na to, ali imam otroke ali ne).
• Kadar iščem rešitev za ostarelega družinskega člana (organiziranje oskrbe na domu, skrbništvo, pomoč pri namestitvi v dom za stare).
• Kadar ima nekdo v družini težave v duševnem zdravju in je bivanje z njim/njo postalo oteženo.
• Kadar se znajdem v dolgovih in ne vem, kako se lotiti odplačevanja.
• Kadar sem ostal brez dohodka.
• Kadar vem, da ima težave nekdo, ki ga poznam, pa ne vem, kako bi mu lahko pomagal/a.
• Kadar ne vem, na koga bi se lahko obrnil s katerokoli težavo, ki me obremenjuje.

Prva socialna pomoč se lahko po potrebi uporabnika in/ali oceni strokovnih delavcev nadaljuje v socialnovarstveno storitev osebna pomoč, ki zajema sklop desetih ciljno usmerjenih srečanj, kjer se od vas pričakuje aktivno sodelovanje v smeri želenih rešitev.

MOL na osnovi Odloka o denarni pomoči ter ob uporabi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, socialno šibkejšim občankam in občanom zagotavlja denarne pomoči. Do denarne pomoči iz proračuna MOL so upravičeni občani in občanke, ki so brez lastnega dohodka ali pa z lastnim dohodkom ne dosegajo minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke, pa tudi tisti, ki do 30 % presegajo minimalni dohodek*. Pogoj za uveljavljanje pravic iz naslova MOL je tako stalno prebivanje na območju Občine Ljubljana ter dohodki, ki v skupni višini ne presegajo 30% minimalnega dohodka. Če ima samo en član družine stalno prebivališče v LJUBLJANI, SE ostalih družinskih članov NE upošteva. Kljub temu se pri izračunu upošteva premoženje in dohodke VSEH družinskih članov.

Vloge se vlagajo od 1. 1. do 1. 11. tekočega leta.

Če ste brezposelna oseba, ste do denarne pomoči MOL upravičeni, če ste prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje ali v evidenco iskalcev zaposlitve in imate s CSD sklenjen dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike. Neprijavljenost na Zavodu pomeni krivdni razlog, zato do denarne pomoči niste upravičeni.

Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči štejejo prejemki vseh oseb, in sicer predvsem:

1. denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč;
2. otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda;
3. preživnina, nadomestilo preživnine;
4. državna štipendija, zmanjšana za znesek, ki je enak dodatku za bivanje, dodatku za uspeh ter dodatku za štipendiste s posebnimi potrebami;
5. starševski dodatek;
6. varstveni dodatek.

Do vloge za dodelitev denarne pomoči v Mestni občini Ljubljana lahko dostopate preko spletne strani Mestne občine Ljubljana, zavihek Vloge in obrazci ali preko te povezave.

Vloge so v fizični obliki na voljo tudi na vsaki enoti CSD Ljubljana v Ljubljani.

• Izpolnjena vloga (obkrožiti pravico)
• Izpiski prometa na osebnem računu (bančni izpiski) za vse osebe za obdobje zadnjih 3 mesecev
• Plačilne liste za obdobje zadnjih treh mesecev za zaposlene osebe
• Izjava oz. soglasje, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence Centra za socialno delo
• Izjava o materialni ogroženosti (če niste prejemnik denarne socialne pomoči)
• Fotokopija potrdila o vpisu v prvi razred osnovne šole, za srednješolce obvezno fotokopija potrdila o vpisu v prvi letnik in/ali fotokopija spričevala po končanem letniku (za vse otroke, za katere uveljavljate pravico do pomoči)

• Izpolnjena vloga (obkrožiti pravico)
• Izpiski prometa na osebnem računu (bančni izpiski) za vse osebe za obdobje zadnjih 3 mesecev
• Plačilne liste za obdobje zadnjih treh mesecev za zaposlene osebe
• Izjava oz. soglasje, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence Centra za socialno delo
• Izjava o materialni ogroženosti (če niste prejemnik denarne socialne pomoči) -Naziv osnovne šole, ki jo učenec obiskuje in prijavnico/naročilnico za šolo v naravi (OBVEZNO)

POZOR: Pomoč ob začetku novega šolskega leta ne morete uveljavljati, če ste pred tem že bili upravičeni do Pomoči za šolo v naravi, letovanje/zimovanje. Pomoč je namenjena zgolj osnovnošolcem za šolo v naravi, letovanje/zimovanje planirano s strani šole.

• Izpolnjena vloga (obkrožiti pravico)
• Izpiski prometa na osebnem računu (bančni izpiski) za vse osebe za obdobje zadnjih 3 mesecev
• Plačilne liste za obdobje zadnjih treh mesecev za zaposlene osebe
• Izjava oz. soglasje, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence Centra za socialno delo
• Izjava o materialni ogroženosti (če niste prejemnik denarne socialne pomoči)
• Naziv in davčno številko osnovne/srednje šole, ki jo učenec obiskuje (OBVEZNO)

• Izpolnjena vloga (obkrožiti pravico)
• Izpiski prometa na osebnem računu (bančni izpiski) za vse osebe za obdobje zadnjih 3 mesecev
• Plačilne liste za obdobje zadnjih treh mesecev za zaposlene osebe
• Izjava oz. soglasje, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence Centra za socialno delo
• Izjava o materialni ogroženosti (če niste prejemnik denarne socialne pomoči)

Pomoč se dodeli enkrat letno. Izjemoma se lahko pomoč za premostitev materialne ogroženosti dodeli ponovno. Okoliščine, zaradi katerih lahko ponovno uveljavljate pravico do pomoči za premostitev trenutne materialne ogroženosti, so:

• Bolezen (priložiti dokazila)
• Nesreča (požar, poplava; priložiti dokazila)
• Selitev (priložiti dokazila)

POZOR: K ponovni vlogi obvezno priložite izjavo o materialni ogroženosti in/ali dokazila o izredni stiski.

• Izpolnjena vloga (obkrožiti pravico)
• Izpiski prometa na osebnem računu (bančni izpiski) za vse osebe za obdobje zadnjih 3 mesecev
• Izjava oz. soglasje, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence Centra za socialno delo
• Izjava o materialni ogroženosti (če niste prejemnik denarne socialne pomoči)
• Naročilnica za kosila (OBVEZNO) POZOR: Pogoj za pridobitev pomoči za kritje kosil starejšim občanom je starost nad 65 let.

• Izpolnjena vloga (obkrožiti pravico)
• Izpiski prometa na osebnem računu (bančni izpiski) za vse osebe za obdobje zadnjih 3 mesecev
• Plačilne liste za obdobje zadnjih treh mesecev za zaposlene osebe
• Izjava oz. soglasje, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence Centra za socialno delo
• Izjava o materialni ogroženosti (če niste prejemnik denarne socialne pomoči)

POZOR: Če partnerja ne živita skupaj, mora vlagatelj/ica podati izjavo, komu bo otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ter višino preživnine (priložiti dokazila).

Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka se vlaga od 1. 1. do 1.1 1. tekočega leta ter v roku do 3 mesece po rojstvu otroka.

Če poleg vloge MOL vlagate tudi vlogo za katero od drugih pravic iz javnih sredstev in ste izpiske prometa priložili, jih k MOL vlogi ni potrebno priložiti. Potrebna je le izjava, da se da se strinjajte z vpogledom v uradne evidence CSD.

Denarne pomoči v Mestni občini Ljubljana se, razen izjem, praviloma nakazujejo v obdobju do 45 dni od odločbe.

Denarna pomoč se dodeli enkrat letno. Izjemoma se lahko pomoč za premostitev materialne ogroženosti dodeli ponovno. Okoliščine, zaradi katerih lahko ponovno uveljavljate pravico do pomoči za premostitev trenutne materialne ogroženosti, je potrebno dokazati z ustreznimi dokazili o izredni stiski.

Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja socialno varstvenih, zdravstvenih in drugih storitev in programov pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave.

Vključitev v obravnavo v skupnosti je prostovoljna.

Namen obravnave v skupnosti je izboljšati kvaliteto življenja osebe s težavami v duševnem zdravju.

Pravna podlaga:

• Zakon o duševnem zdravju (Ur.l. RS, 77/2008)
• Pravilnik o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za koordinatorje obravnave v skupnosti (Ur.l. RS, 49/2009)

Osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju in so se vsaj enkrat v življenju zdravile v psihiatrični bolnišnici, zdravijo pa se tudi pri izbranem ambulantnem psihiatru.

V skupnosti se lahko obravnava oseba, ki pisno privoli v pripravo načrta obravnave v skupnosti. Če ima oseba zakonitega zastopnika, lahko v pripravo načrta privoli njen zakoniti zastopnik.

Na Centru za socialno delo Ljubljana so zaposleni koordinatorji obravnave v skupnosti, ki pokrivajo območje 8 enot centra za socialno delo Ljubljana: enota Lj. Moste Polje, enota Lj. Vič Rudnik, enota Lj, Center, enota Lj, Šiška, enota Lj. Bežigrad, enota Logatec, enota Vrhnika in enota Grosuplje. Koordinatorji obravnave v skupnosti se nahajajo v prostorih CSD Ljubljana, enota Ljubljana Moste Polje, Zaloška cesta 69, 1000 Ljubljana. Kontakti se nahajajo na tej povezavi.

Koordinatorji pomagajo uporabniku:

• pri urejanju stanovanjskih oz. bivalnih razmer,
• pri urejanju socialne varnosti,
• pri urejanju zaposlitve in dela,
• nudijo podporo pri urejanju temeljnih in drugih dnevnih opravilih,
• nudijo pomoč pri vzpostavljanju in širjenju socialne mreže uporabnika ter
• nudijo pomoč na drugih področjih, ki so pomembna za vključevanje uporabnika v skupnost.

1. OBVESTILO: Na podlagi obvestila koordinator obišče uporabnika v psihiatrični bolnišnici ali na domu, lahko pa se za srečanje dogovorita tudi na centru za socialno delo.
2. PRIVOLITEV: Če se uporabnik odloči za vključitev v obravnavo, podpiše privolitev, s katero potrdi, da bo prostovoljno sodeloval v obravnavi. Svojo privolitev lahko kadarkoli tudi prekine.
3. ZAPIS NAČRTA OBRAVNAVE V SKUPNOSTI: Koordinator in uporabnik skupaj zapišeta načrt obravnave v skupnosti. Pri načrtovanju raziščeta potrebe uporabnika, definirata cilje in se dogovorita, kako se bodo cilji uresničevali.
4. SKLIC MULTIDISCIPLINARNEGA TIMA: Na podlagi dogovora z osebo in v skladu s cilji, ki jih je oseba navedla za izboljšanje kvalitete svojega življenja, koordinator imenuje člane in skliče multidisciplinaren tim, na katerem se obravnava in potrdi načrt uporabnika. Na tim je vedno vabljen tudi uporabnik.
5. IZVAJANJE: Po potrditvi načrta se načrt začne izvajati. Načrt uresničujejo uporabniki s pomočjo koordinatorja in drugih izvajalcev storitev.
6. EVALVACIJA: Po šestih mesecih se opravi evalvacija načrta, v katerem se v prvem delu opredeli, kateri cilji so se realizirali in kako so se realizirali ter kateri cilji se niso realizirali in zakaj ne. V drugem delu se zapiše načrt za naslednje šestmesečno obdobje.

Koordinator nudi pomoč in podporo uporabniku skozi celoten proces obravnave.

• uporabnik in koordinator ugotovita, da ni več potrebe po obravnavi v skupnosti,
• oseba pisno izjavi, da ne želi več obravnave v skupnosti,
• oseba ne sodeluje pri izvajanju načrta.

Zakon o osebni asistenci (Ur. l. RS št. 10/2017, 31/2018 in 172/21) omogoča invalidom pomoč pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih oseba ne more izvajati sama zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno in aktivno ter da je enakopravno vključena v družbo. Pri izvajanju osebne asistence mora imeti oseba nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje ter želje. V kolikor ni mogoče, da bi opravljala z lastno asistenco, lahko naloge prevzame njen zakoniti zastopnik. Kot osebna asistenca se šteje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, pomoč pri komunikaciji, obvezna prisotnost pri osebi v primeru najtežjih invalidnosti, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, spremstvo, pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu ter pomoč pri drugih dejavnostih in aktivnostih, v katere je oseba vključena. Zakon se je začel izvajati v začetku leta 2019.

Osebna asistenca je zagotovljena vsakemu, ne glede na njegov dohodek in premoženje, v kolikor izpolnjuje naslednje pogoje:

• če zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev,
• če je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
• če je stara od 18 do 65 let,
• če živi ali bi želela živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in
• če potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Glede na potrebe je oseba lahko opravičena do enega ali več osebnih asistentov. V kolikor upravičena oseba uveljavlja osebno asistenco pred dopolnjenim 65. letom starosti, je do nje upravičena tudi po tem, ko dopolni to starost.

Gluha, slepa ali gluhoslepa oseba, ki potrebuje samo pomoč pri komunikaciji in spremstvu, hkrati pa ne izpolnjuje pogoja najvišje starostne meje in če tudi ne potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko, lahko pridobi osebno asistenco v obsegu 30 ur na mesec. Oseba lahko namesto osebne asistence izbere denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Osebni asistent lahko osebi pomaga pri:

• storitvah, namenjenih osebni pomoči osebe:
  • pomoč pri oblačenju in slačenju,
  • pomoč pri uporabi stranišča oziroma pri odvajanju,
  • pomoč pri kopanju in umivanju ter vzdrževanju osebne higiene,
  • pomoč pri hranjenju in pitju,
  • pomoč pri gibanju, posedanju, premeščanju, vstajanju ali nameščanju v ustrezen položaj,
  • pomoč pri namestitvi, upravljanju in uporabi ortopedskih in tehničnih pripomočkov, vodenje in pomoč pri orientaciji slepe in gluhoslepe osebe,
  • obvezna prisotnost pri osebi v primerih najtežje invalidnosti, ki zajema čas, v katerem osebni asistent ni neposredno angažiran, je pa njegova prisotnost nujna,
  • pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem, za katere bi se lahko usposobila oseba sama in jih tudi opravljala, če ne bi potrebovala osebne asistence, saj se za opravljanje storitve ne zahteva posebnih znanj,
• storitvah, namenjenih pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih:
  • pomoč pri pripravljanju hrane in kuhanju,
  • pomoč pri čiščenju in vzdrževanju bivalnih prostorov (sesanje, pranje perila, likanje, brisanje prahu, čiščenje oken in tal, opravljanje drobnih hišnih opravil itd.),
  • pomoč pri oskrbi in negi otroka osebe/starša ob njegovi prisotnosti in navodilih,
  • pomoč pri urejanju osebne dokumentacije,
  • pomoč pri oskrbi hišnih ljubljenčkov,
  • pomoč pri vsakodnevnih nakupih in nakupih predmetov trajne rabe,
• spremstvo:
  • vodenje in pomoč pri orientaciji v prostoru,
  • vožnja avtomobila (osebno spremstvo in osebni prevoz),
  • pri vključevanju v športne, rekreacijsko športne in kulturne dejavnosti,
  • pri ohranjevanju zdravja v zdraviliščih in na drugih krajih,
  • druga pomoč, ki se nanaša na spremstvo v situacijah, kjer oseba pri spremstvu potrebuje pomoč,
• pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu:
  • namestitev opreme in pripomočkov ter delovnih in študijskih sredstev,
  • pri urejanju in vodenju dokumentacije, branju in pisanju, spremljanje na šolske in izven šolske aktivnosti ter spremljanje na izobraževanja in druge aktivnosti v okviru izobraževalnega ali delovnega procesa,
  • pomoč pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije,
• pomoč pri komunikaciji:
  • pri branju besedil v prilagojenih načinih sporazumevanja (knjig, strokovne literature, časopisov, literature po izboru osebe),
  • pri komunikaciji preko različnih informacijsko komunikacijskih tehnologij na zahtevo osebe,
  • prenos vseh informacij iz in v okolje na zahtevo osebe,
  • tolmačenje in prenos informacij osebi na podlagi slikovnega materiala.

O pravici do osebne asistence odloča center za socialno delo. Oseba, ki potrebuje osebno asistenco, odda vlogo pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njegovo stalno ali začasno bivališče. Po prejeti vlogi koordinator invalidskega varstva pregleda vlogo. V kolikor ta ni popolna, pošlje vlagatelju poziv za dopolnitev vloge. Nato center za socialno delo imenuje komisijo, ki jo sestavljata dva izvedenca. Izvedenca komisije obiščeta osebo na domu, s katerim opravita razgovor glede potrebnih storitev osebne asistence, nato pa izdelata mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence ter mnenje posredujeta pristojnemu centru za socialno delo. Na podlagi mnenja komisije center za socialno delo izda odločbo o pravici do osebne asistence, s katero oseba pridobi pravico do osebne asistence.

Lista izvajalcev, ki izvajajo osebno asistenco, je objavljena na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti. Na podlagi liste izvajalcev si mora oseba samostojno najti izvajalca, ki mu bo nudila osebno asistenco. Skupaj z izvajalcem izdelata izvedbeni načrt. Načrt je pisni dogovor o storitvah osebne asistence, ki jih oseba potrebuje glede na odločbo centra za socialno delo o pravici do osebne asistence. V njem so zapisane vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, koliko osebnih asistentov bo nalogo opravljalo, kdaj se bo izvajala osebna asistenca pri osebi ter pravice in obveznosti osebe, osebnih asistentov in izvajalca. Podpisan izvedbeni načrt izvajalec osebne asistence pošlje krajevno pristojnemu centru za socialno delo.

Na centru za socialno delo so zaposleni koordinatorji invalidskega varstva, ki so strokovni delavci z dodatnimi znanji s področja invalidskega varstva. Koordinator invalidskega varstva vodi postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, pri čemer informira prosilca glede vsebine in storitev osebne asistence, pogojev za upravičenost do osebne asistence in postopka uveljavljanja pravice, pomaga osebi pri izpolnjevanju vloge, obravnava vlogo, vlogo posreduje odgovorni osebi za imenovanje komisije, nato pa na podlagi mnenja komisije izda odločbo o pravici do osebne asistence z vrednotnico. Sprejema tudi pritožbe, jih preuči in če je ta opravičena, jo odstopi v reševanje drugostopenjskemu organu, nato pa izda novo odločbo. V kolikor pritožba ni upravičena, izda sklep o zavrženju pritožbe. Po dogovoru osebe z izvajalcem prejme tudi izvedbeni načrt, ki ga pregleda, nato pa usklajuje in spremlja izvajanje osebne asistence ter vodi postopke v primeru zamenjave izvajalca osebne asistence. Vsaj enkrat letno ali po potrebi preverja izvajanje osebne asistence pri osebi doma in pri izbranem izvajalcu.

Vodi postopek za uveljavljanje pravice do komunikacijskega dodatka, pri čemer informira prosilca za uveljavljanje pravice do komunikacijskega dodatka, pogojev za upravičenost do komunikacijskega dodatka in postopka uveljavljanja pravice. Enako pomaga osebi pri izpolnjevanju vloge, obravnava vlogo, izda odločbo o pravici, sprejme morebitno pritožbo, jo preuči in v primeru upravičenosti odstopi drugostopenjskemu organu, nato pa izda novo odločbo.

Center za socialno delo Ljubljana ima sedež v Ljubljani. Poleg sedeža ima še osem enot: enota Vič Rudnik, enota Center, enota Šiška, enota Moste Polje, enota Bežigrad, enota Logatec, enota Vrhnika in enota Grosuplje. Zaposlene ima štiri koordinatorje invalidskega varstva, ki se nahajajo v prostorih dveh enot:

• dva na enoti Ljubljana Moste Polje, ki pokrivata krajevno pristojno območje enote Ljubljana Moste Polje, enote Ljubljana Bežigrad, enote Ljubljana Center, enote Logatec in enote Grosuplje,
• dva na enoti Ljubljana Vič Rudnik, ki pokrivata krajevno pristojno območje enote Vič Rudnik, enote Ljubljana Šiška in enote Vrhnika.

Oseba lahko vlogo odda na svoji krajevno pristojni enoti glede na njeno stalno bivališče ali na enoti pri koordinatorju invalidskega varstva, ki je krajevno pristojen za njeno enoto. Seznam koordinatorjev invalidskega varstva in njihove kontakte se lahko pridobi na spletni strani Centra za socialno delo Ljubljana.