1. Otrok s prebivanjem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) je dodeljen enemu od staršev (npr. materi), ki je nezaposlen v RS, drugi starš (npr. oče) pa je zaposlen v Avstriji (v nadaljevanju AT), preživnina je določena. Glede na zgoraj navedeno se šteje, da je otrok »družinski član« pri očetu, zato je AT primarno pristojna^[1] za izplačevanje družinskih dajatev (npr. otroški dodatek). Družinske dajatve (npr. otroški dodatek) mora eden od staršev uveljavljati pri krajevno pristojnem nosilcu v AT.
2. Otrok s prebivanjem v RS je zaupan v vzgojo in varstvo enemu od staršev (npr. materi), ki je zaposlen v AT, drugi starš (npr. oče) pa je zaposlen v RS, preživnina je določena. V tem primeru je skladno z Uredbo RS primarno pristojna država, zato mora mati na krajevno pristojnem CSD vložiti vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (za otroški dodatek).

V okviru evropske koordinacije sistemov socialne varnosti, je bila, s strani Belgije, Francije in Luxemburga, dne 30. maja 2022, posredovana pojasnjevalna nota glede določanja pristojnosti v primerih »nove družine«. Iz sprejete vsebine izhaja, da se v primeru oblikovanja »nove družine« pri določanju primarne/sekundarne pristojnosti po 68. členu Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti upoštevajo vsi trije »starši« (biološka starša in «starš« v novi družini).

Če je katerikoli od staršev (biološki ali »starš« v novi družini) zaposlen v Republiki Sloveniji in je bivanje otroka prav tako v Republiki Sloveniji, je Republika Slovenija primarno pristojna za izplačilo družinskih prejemkov, druga država (kjer je zaposlen katerikoli od staršev - biološki ali »starš« v novi družini) pa sekundarna pristojna za izplačilo družinskih prejemkov (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego, delno izplačilo za izgubljeni dohodek).

Primer 1: Biološka mati je brezposelna, biološki oče je zaposlen v Sloveniji, novi materin partner je zaposlen v Avstriji, otrok živi v Sloveniji. Primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov je Slovenija (zaposlitev biološkega očeta), sekundarno pristojna pa Avstrija (zaposlitev novega partnerja).

Primer 2: Biološka mati je zaposlena v Avstriji, biološki oče je brezposeln, novi materin partner je zaposlen v Sloveniji, otrok živi v Sloveniji. Primarno pristojna država za izplačilo družinskih prejemkov je Slovenija (zaposlitev novega partnerja), sekundarno pristojna pa Avstrija (zaposlitev biološke matere).

V skladu z Uredbo mora družinske dajatve (otroški dodatek, dodatek za veliko družino, starševski dodatek, dodatek za nego otroka, delno plačilo za izgubljeni dohodek) primarno zagotavljati država stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka (npr. Slovenija), kadar je v tej državi ena od upravičenih oseb zaposlena v smislu Uredbe (npr. oče je zaposlen v Avstriji, mati pa v Sloveniji, kjer ima otrok stalno prebivališče). V tem primeru je Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato mora upravičenec vložiti vlogo, s katero bo uveljavljal pravice do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Druga država članica je v tem primeru le sekundarno pristojna, torej za izplačilo morebitne razlike med dajatvami, do katerih je oseba upravičena v državi stalnega prebivališča, in dajatvami, do katerih bi bila oseba sicer upravičena v drugi državi članici (v kolikor je višina družinskih dajatev v tej državi članici višja kot v državi stalnega prebivališča).

Praktični primeri:

• Če dobite v Sloveniji pozitivno odločbo, boste v tujini prejeli razliko med otroškim dodatkom, do katerega ste bili upravičeni v Sloveniji, in otroškim dodatkom, do katerega bi bili upravičeni v tujini.
• Če v Sloveniji niste upravičeni do otroškega dodatka, ker presegate cenzus, boste v državi, kjer je en od staršev zaposlen, prejeli celoten otroški dodatek po zakonodaji te države (vlogo za otroški dodatek morate vložiti v Sloveniji vsakih 12 mesecev oz. v primeru spremembe). Po 1.1.2018 glejte obvestilo!
• V primeru, da je Slovenija primarno pristojna država, ter ne vložite vloge v Sloveniji, bo na obrazcu F002 potrjeno, da v Sloveniji niste vložili vloge, zraven pa bomo priložili tabelo z višinami otroških dodatkov v Sloveniji. V takih primerih vam lahko druga država članica odšteje najvišji otroški dodatek, ki bi ga lahko prejeli v Sloveniji. V državah, ki ne izplačujejo otroškega dodatka za nazaj, pa vam lahko sploh ne bodo odobrili otroškega dodatka za nazaj. V praksi je največ težav takrat, ko prvič prejmete zavrnjeno odločbo, ker presegate cenzus ter potem vloge za otroški dodatek ne vložite več.
• Če je bila vloga za otroški dodatek zavržena, ker npr. niste predložili ustrezne dokumentacije, bo na obrazcu F002 prav tako potrjeno, da niste vložili vloge v Sloveniji.

Druga država članica (npr. Avstrija) postane primarno pristojna, kadar je v tej državi vsaj ena od upravičenih oseb do družinskih dajatev zaposlena v smislu Uredbe, v državi stalnega prebivališča (npr. Slovenija) pa nobena od upravičenih oseb ni zaposlena v smislu Uredbe.

To se praviloma zgodi, kadar:

• je eden od staršev zaposlen v drugi državi članici (npr. v Avstriji), drugi pa v državi stalnega prebivališča ni zaposlen,
• sta oba starša zaposlena v drugi državi članici.

Upravičena oseba mora zato pri pristojnem nosilcu v drugi državi članici vložiti vlogo za uveljavitev družinskih dajatev. Kadar je za izplačilo družinskih dajatev primarno pristojna druga država članica, je država stalnega prebivališča sekundarno pristojna, torej le za izplačilo morebitne razlike v višini družinskih dajatev. Razlika se v Republiki Sloveniji uveljavlja na Centralni enoti za starševsko varstvo in družinske prejemke na podlagi izjave, ki se pošlje na spodaj navedeni naslov.

V drugi državi članici mora upravičena oseba uveljavljati pravico do otroškega dodatka, vse dokler je druga država članica primarno pristojna. Ko pogoji za uveljavljanje celotnega otroškega dodatka v drugi državi članici niso več izpolnjeni (torej primarna pristojnost spet preide na Republiko Slovenijo), mora upravičena oseba nemudoma vložiti vlogo za uveljavitev pravic do družinskih dajatev na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Praviloma se bo to zgodilo, ko se ena od upravičenih oseb zaposli oziroma samozaposli v Republiki Sloveniji v smislu Uredbe oziroma ko mednarodni element ni več izpolnjen (noben od staršev ni več zaposlen v drugi državi članici v smislu Uredbe). O tem je potrebno čim prej obvestiti tudi pristojni organ v drugi državi članici, da ne bo prihajalo do preplačil.

V okviru zavarovanja za starševsko varstvo so slovenske državljanke, ki so zaposlene ali samozaposlene v Avstriji, v primeru rojstva otroka upravičene do porodniškega nadomestila iz zavarovanja za materinstvo (t.i. Wochengled/Mutterschutz). Porodniško nadomestilo se uveljavlja pri krajevno pristojnem nosilcu v Avstriji in se izplačuje osem tednov pred rojstvom in osem tednov po rojstvu otroka.

Po preteku osmih tednov od rojstva otroka so matere v Avstriji upravičene prejemati neke vrste dodatek za vzgojo in varstvo otroka (t.i. Kinderbetreuungsgeld), ki ne izvira iz zavarovanja za materinstvo, ampak spada med družinske dajatve. V skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004^[6] je potrebno pri družinskih dajatvah upoštevati pravila^[7] glede primarne in sekundarne pristojnosti za izplačevanje družinskih dajatev.

V primeru zaposlitve zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja v Sloveniji in stalnega oziroma dejanskega prebivališča otroka v Sloveniji, je v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004, Slovenija primarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev (starševskega dodatka in vseh drugih družinskih dajatev po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).

Upravičenke morajo zato še pred potekom osmih tednov od rojstva otroka (torej pred iztekom upravičenosti do Wochengeld/Mutterschutz) na krajevno pristojnem centru za socialno delo v Sloveniji vložiti vlogo za starševski dodatek. Vlogi je treba priložiti tudi potrdilo avstrijskega pristojnega nosilca, do kdaj ste v Avstriji upravičeni prejemati porodniško nadomestilo.

Skladno z Uredbo (ES) št. 883/2004 je Avstrija v navedenem primeru sekundarno pristojna država za izplačilo družinskih dajatev, zato so upravičenke v Avstriji upravičene do razlike do Kinderbetreuungsgeld (razlika med Kinderbetreuungsgeld in starševskim dodatkom). Razlika se uveljavlja pri pristojnem Gebietskrankenkasse in se lahko izplačuje za nazaj, lahko pa tudi sproti (od leta 2013).

Upravičenke so v času prejemanja porodniškega nadomestila v Avstriji (Wochengled/Mutterschutz) zdravstveno zavarovane neposredno na podlagi zaposlitve. Po izteku upravičenosti do porodniškega nadomestila pa morajo upravičenke na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije pridobiti potrdilo, da v Sloveniji niso upravičene do zdravstvenega zavarovanja po zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju. Na podlagi tega potrdila so v Avstriji še naprej zdravstveno zavarovane.

Skladno z okrožnico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 0075-33/2012/1 z dne 19.10.2012, morajo centri za socialno delo v vseh primerih, ko obstaja sum, da je upravičenka do starševskega dodatka v Avstriji že pokojninsko zavarovana, od vlagateljice pridobiti informacijo o vključenosti v pokojninsko zavarovanje. Če bo ugotovljeno, da je vlagateljica v Avstriji že pokojninsko zavarovana, centri za socialno delo upravičenke do starševskega dodatka ne bodo prijavili v pokojninsko zavarovanje z namenom preprečitve plačevanje dvojnih prispevkov.