Partnerji operacije: Center za socialno delo Koroška, Planinsko društvo Mežica
Lokacija izvajanja: Koroška regija - Mežiška dolina
Trajanje projekta: 01. april 2023 – 30. oktober 2023
Financer projekta: LAS Mežiške doline (4. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja v programskem obdobju 2014-2020 sofinanciranih iz EKSRP)
Operacijo smo pripravili na podlagi potreb po uvedbi metod sproščanja za krepitev duševnega zdravja, preprečevanja in lajšanja duševnih stisk, izgorevanja in zmanjševanja stresa prebivalcev Mežiške doline. Potrebe po soočanju z vsakdanjimi izzivi sodobnega načina življenja se odražajo tudi med prebivalci Mežiške doline, h katerim so prispevale tudi povečane duševne stiske po končanem covid obdobju. Podatki NIJZ-ja kažejo, da so težave v duševnem zdravju v porastu; pojavljajo se tudi specifične – pogojene z negotovimi družbenimi razmerami, medtem ko so dejavniki, ki jih sprožajo kompleksni. Društvo Altra kot ključna organizacija, ki izvaja programe na področju duševnega zdravja v Koroški regiji, na terenu opaža povečane stiske med vso populacijo (ranljivimi skupinami, delavnimi, starejšimi, mladostniki, invalidi).
Namen društva Altra je z inovativnim projektom Gozdne kopeli, ki izhaja iz širšega koncepta »zelene skrbi«, oz. green care pristopa, vpeljati oblike pomoči, ki bodo lokalno prebivalstvo: a) nagovorili, osveščali o pomenu lokalnih virov pomoči, ki jih narava s svojimi gozdnatimi in travnimi površinami na Koroškem omogoča b) usposobili vključene udeležence s tehnikami samopomoči v okviru metode Gozdne kopeli c) promovirali tovrstne oblike pomoči, ki so dostopne in brezplačne vsakemu občanu v Mežiški dolini d) spodbudili prebivalstvo k zdravim oblikam življenjskega stila in vedenja, kar preprečuje škodljive in destruktivne razvade e) izvedba 3 dnevnega tabora, v katerega se bo vključilo 20 oseb , prek katerega se bo vključene udeležence usposobilo za izvajanje samopomoči, s pomočjo različnih tehnik sproščanja, čuječnosti, povezovanja z naravo, kar bo ugodno vplivalo na njihovo izboljšano počutje. Hkrati pa se bo osveščalo tako vključene udeležence kot širšo javnost o pomenu metode Gozde kopeli in njenega učinka na duševno zdravje.
Osveščanje bo potekalo prek neposrednega dela in promocijskih aktivnosti.
Operacija je namenjena ciljnim skupinam: polnoletnim osebam s težavami v duševnem zdravju, starejšim osebam, s poudarkom starejšim ženskam, ki so zaradi različnih razlogov ostale same, kot tudi zaposlenim v javnem sektorju, ki so izpostavljeni stresu. V operacijo bomo vsekakor vključili tudi osebe, ki se že soočajo s težavami v duševnem zdravju ali pa so celo dolgotrajne, saj je preventiva pred poglabljanjem njihove duševne motnje ter opismenjevanje o oblikah samopomoči nujna.
Cilji, ki jih želimo z operacijo doseči:
Izboljšanje razpoloženja
zmanjšanje duševnih stisk,
zmanjšanje stresa,
povečanje energije, vitalnosti,
večja sposobnost osredotočenja, lažje razmišljanje
Ozaveščenost prebivalcev o novih metodah samozdravljenja pri spoprijemanju z duševnimi stiskami
Uporaba Gozdne kopeli za aktiven življenjski slog prebivalcev Mežiške doline
Umestitev metode Gozdna kopel v Koroški prostor
Ozaveščenost o pomenu varovanja in odnosa do narave
Med 25. novembrom in 10. decembrom potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in v družini.
Ena izmed temeljnih človekovih pravic je življenje brez nasilja, saj nihče nima pravice izvajati kakršnegakoli nasilja nad drugo osebo. Zato sta naloga in odgovornost celotne družbe, da nasilje preprečujemo, prepoznamo, naznanimo ter tako stremimo k odpravi tega pojava.
Žal pa ugotavljamo, da se nasilje v družini še vedno pojavlja, o čemer pričajo podatki o obravnavanih primerih nasilja v družini pri policiji ter tudi centru za socialno delo.
Iz izkušenj vemo, da sta strah in zanikanje pred tem »kaj bodo rekli drugi« pogosto razloga, da žrtve ne poiščejo pomoči, še posebej pomoči institucij kot sta policija in center za socialno delo.
Krog nasilja, v katerem se žrtve znajdejo, se nikoli ne prekine samodejno, potrebna je aktivacija žrtev in tudi širšega okolja. Zato spodbujamo vse, ki doživljajo nasilje ali vedo za koga, ki to doživlja, da čimprej poiščejo pomoč in nasilje prijavijo. To je prvi korak k prekinitvi nasilja ter zagotavljanju zaščite in varnosti žrtve.
Na območju delujejo institucije, ki vam pri tem pomagajo:
Policijske postaje 113
Center za socialno delo Koroška
Policijska postaja Dravograd 02 872 15 00
enota Dravograd 02 872 36 30
Policijska postaja Radlje ob Dravi 02 88 70 600
enota Radlje ob Dravi 02 88 79 730
Policijska postaja Ravne na Koroškem 02 82 16 200
Enota Ravne na Koroškem 02 82 16 350
Policijska postaja Slovenj Gradec 02 88 50 100
Enota Slovenj Gradec 02 88 50 100
Društvo regionalna varna hiša Celje, enota Slovenj Gradec 02 882 94 35, 031 234 404
V podporo in pogum vsem žrtvam, ki so in tudi tistim, ki še bodo prekinile krog nasilja, nosimo v teh dneh bele pentlje, saj je to mednarodni simbol nenasilja!
Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je 2. marca 2022, vzpostavil vladni klicni center, kjer bodo za pojasnila glede pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom iz Ukrajine na voljo strokovnjaki z različnih področij. Klicni center bo deloval vse dni v tednu od 8. do 18. ure.
Za klice iz Slovenije je na voljo brezplačna telefonska številka 080 41 42 , za klice iz tujine +386 1478 7530.
Vzpostavili so tudi poseben elektronski poštni naslov info.ukrajina@gov.si. Aktualne informacije in kontaktne številke so objavljene tudi na spletni strani gov.si v slovenskem, angleškem in ukrajinskem jeziku.
V klicnem centru bodo strokovnjaki nudili informacije glede vstopa in bivanja v Sloveniji, postopka priznanja mednarodne zaščite ter informacije na kakšen način lahko posamezniki ali organizacije nudijo finančno ali materialno pomoč.
Obveščamo vas, da smo bili s strani Uprave za javna plačila obveščeni o zavrnjenih nakazilih za pravico varstveni dodatek zaradi ukinitve nakazil s strani Banke Slovenije na banko Sberbank. Zavrnjenih je bilo približno 100 nakazil.
Pričakujemo, da bodo zavrnjena tudi nakazila za ostale pravice, ki jih izplačuje MDDSZ (pravice iz javnih sredstev, starševska nadomestila in drugo). Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti intenzivno iščejo rešitev za ponovna nakazila zavrnjenih nakazil in pripravo seznama vseh oseb, ki imajo odprt TRR na Sberbank, na podlagi katerega bi CSD stranke obvestil, da naj jim sporočijo nov TRR.
Zato vse upravičence do socialnih transferjev naprošamo, da pristojnemu centru za socialno delo sporočijo novo številko tekočega računa, na katerega bodo nakazani transferji.
Na ministrstvu bodo storili vse kar je v njihovi moči, da bi nakazila čimprej prišla do upravičencev.
Zakon o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost (zakon) daje podlago za priznanje nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju. Vlogo za uveljavitev te pravice bo potrebno na centru za socialno delo oddati v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona.
Z zakonom se popravlja neenotna praksa centrov za socialno delo, ki po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso enotno priznavali pravice do nadomestila za invalidnost v času rednega šolanja med 18. in 26. letom. Zakon je bil v Državnem zboru sprejet 15. 12. 2021 in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, to je 8. 1. 2022.
Do nadomestila za invalidnostso upravičene osebe:
ki so vložile vlogo za nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih v času, ko so se redno šolale, v starosti med dopolnjenim 18. in 26. letom, vendar jim je bila izdana zavrnilna odločba z razlogom, da take osebe še ne morejo izpolnjevati pogojev za priznanje statusa invalida in posledično biti upravičene do nadomestila za invalidnost, saj pri njih še ni mogoče ugotoviti, da se z rednim šolanjem ne bodo usposobile za samostojno življenje in delo, ali
ki vloge za nadomestilo za invalidnost v času rednega šolanja v starosti od 18 do 26 let niso vložile, pravico do nadomestila za invalidnost pa so pridobile takoj po zaključku rednega šolanja na podlagi odločbe centra za socialno delo, s čimer so dokazale, da se z rednim šolanjem niso usposobile za samostojno življenje in delo in se niso vključile na trg dela oziroma jim pridobljena izobrazba ni omogočila zaposlitve.
Upravičenci bodo lahko vložili vlogo za uveljavitev pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost v šestih mesecih od uveljavitve zakona na centru za socialno delo. Po tem roku pravice do izplačila neizplačanega nadomestila za invalidnost ne bo več mogoče uveljaviti.
Upravičencem bo za vsak mesec priznane pravice pripadal znesek nadomestila za invalidnost v višini 382,32 evrov. Izplačila nadomestil za invalidnost se po zakonu ne bodo štela v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, izjema bo le pravica do izredne denarne pomoči. Prav tako izplačilo ne bo obdavčljiv dohodek, saj nadomestilo za invalidnost ne bo predmet dohodnine.
