Rejništvo
Objavljeno: 27. 06. 2024CSD Koroška se sooča s pomanjkanjem rejniških družin, zato iščemo nove kandidate, ki bi bili pripravljeni v rejništvo sprejeti otroka.
Zloženka promocija rejništva (PDF)
Zloženka promocija rejništva (DOCX)
CSD Koroška se sooča s pomanjkanjem rejniških družin, zato iščemo nove kandidate, ki bi bili pripravljeni v rejništvo sprejeti otroka.
Zloženka promocija rejništva (PDF)
Zloženka promocija rejništva (DOCX)
V sredo, 15. maja 2024, smo Center za socialno delo Koroška v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost izvedli posvet na temo Zakona o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: ZDOsk-1) s poudarkom na pravici do oskrbovalca družinskega člana.
Na posvetu, ki je bil organiziran za strokovno javnost, smo spregovorili predstavniki Centra za socialno delo Koroška in Ministrstva za solidarno prihodnost, predstavniki občin, domov za starejše, zdravstvenih domov in predstavniki izvajalcev pomoči na domu s področja naše regije.
V začetnem delu posveta smo se dotaknili pravice do oskrbovalca družinskega člana in osebne asistence, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na naloge in izzive, ki nam jih prinaša ZDOsk-1, predvsem v letu 2025, ko se bodo postopoma pričele izvajati še ostale pravice iz ZDOsk-1.
Zadnji del posveta je bil namenjen udeležencem, ki so imeli možnost postavljati vprašanja predstavnicam Ministrstva za solidarno prihodnost, podajati mnenja in odpirati razpravo glede dolgotrajne oskrbe.
Posvet smo zaključili v dobrem vzdušju in ob ugotovitvi, da je sodelovanje med Centrom za socialno delo in Ministrstvom za solidarno prihodnost ter institucijami v okolju ključno za uspešno in učinkovito izvajanje pravic do dolgotrajne oskrbe.
Pripravila: Petra Pudgar, strokovna delavka za področje dolgotrajne oskrbe
Spoštovani,
na spletni strani Javnega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije je od petka, 12.4.2024, objavljen JAVNI POZIV ZA DODELITEV RAČUNALNIŠKE OPREME V IZPOSOJO V LETU 2024.
Javni poziv in vloga se nahajata na spletni strani sklada na povezavi: https://www.srips-rs.si/vsi-razpisi/razpis/miro
Spoštovani,
Državni zbor RS je dne 24. 11. 2023 sprejel novelo Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1C), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena dne 5. 12. 2023 (Ur. l. št. 122/23). Zakon začne veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, torej dne 21. 12. 2023, uporabljati pa se ga začne s 1. 1. 2024 (določila glede višin državnih štipendij) oz. s šolskim letom 2024/2025 (določila glede združljivosti državnih in Zoisovih štipendij) oz. s šolskim letom 2025/2026 (določila glede štipendije Ad futura).
Glavni poudarki sprejete novele:
Vsako leto v mesecu novembru obeležujemo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. To je dan, ki nas opominja, da se kljub demokratični družbeni ureditvi in uresničevanju človekovih pravic v slovenskem prostoru nasilje v družini še vedno dogaja. Svojo izkušnjo o tem je v knjigi Milene Miklavčič, Ogenj, rit in hlače niso za igrače: babice, hčerke, vnukinje Romana opisala takole:
……Prvič me je udaril, ko sem nosila pod srcem prvega otroka. Dobila sem takšno zaušnico, da mi je še več dni odmevalo v ušesih. Ko se je streznil, me je prosil odpuščanja in mi prinesel velik šopek rož. Premirje je trajalo deset dni. Po neki hokejski tekmi je šel s prijatelji na pivo. Ko se je zjutraj, ravno sem se odpravljala v službo, primajal domov, me je obdolžil, da sem se v času njegove odsotnosti tudi jaz nekje gonila. Žalil me je z besedami kurba, prasica, svinja pijanka, Kar naprej je ponavljal, da bi se valjala v blatu, če me ne bi on potegnil iz njega…….
Nasilje s strani Romaninega moža se je skozi več let stopnjevalo do točke, da je Romana fizično izčrpana ter čustveno prazna pristala v bolnišnici, kjer se prepoznali, da je žrtev nasilja s strani svojega moža. Skupaj s hčerko ji je uspelo, da se je umaknila od njega. Ker pa v svoji socialni mreži ni imela podpore in je mož zanju predstavljal veliko nevarnost, sta se leto dni živeli v varni hiši. Ob podpori strokovnih služb je Romani uspelo, da se je odselila na svoje ter se zaposlila. Na novo si je uredila življenje.
25. november pa ni samo dan, ko se spominjamo žrtev nasilja v družini temveč tudi dan, ko se opominjamo, da nasilje v družini ni le problem posameznika ali družine, temveč je to problem, ki se tiče širše družbe. Za zmanjševanje, odpravljanje in tudi preprečevanje pojava nasilja v družini smo odgovorni vsi. Še posebej zato, ker imamo v slovenskem prostoru zagotovljene mehanizme, s katerimi lahko nasilje prekinemo oz. preprečujemo.
Pomembno je, da imajo žrtve nasilja v družini pogum in moč, da iz nasilnega odnosa izstopijo. Vsi pa imamo odgovornost, da žrtve opogumljamo za to.
Vsakdo ima pravico do mirnega, nenasilnega življenja, pravico, da živi v okolju, kjer je spoštovan in sprejet.
Žrtve in tudi posamezniki, ki prepoznate žrtve nasilja v družini se za pomoč in informacije v koroški regiji lahko obrnete na naslednje institucije:
Policijske postaje 113
Center za socialno delo Koroška
Društvo regionalna varna hiša Celje, enota Slovenj Gradec 02 88 29 435, 031 234 404
Pripravil/-a:
Jovita Pogorevc Merčnik, koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini