Pravice do dolgotrajne oskrbe lahko koristijo osebe, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja in izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb tako pri osnovnih kot podpornih dnevnih opravilih.
ZAKON O DOLGOTRAJNI OSKRBI
Zakon o dolgotrajni oskrbi (Ur. l. RS 84/2023, v nadaljevanju: ZDOsk-1) predvideva postopno uveljavljanje pravic, in sicer:
- 01.01.2024 - Oskrbovalec družinskega člana - prehodno obdobje (01.01.2024-31.12.2024)*.
- 01.01.2025 - Delovanje vstopne točke na CSD v celoti.
- 01.07.2025 - Dolgotrajna oskrba na domu, E oskrba, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo.
- 01.12.2025 - Dolgotrajna oskrba v instituciji, denarni prejemek, nadomestna oskrba v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana.
*V skladu z 132.členom ZDOsk-1 v prehodnem obdobju od 01.01.2024 do 31.12.2024 naloge vstopne točke za oskrbovalca družinskega člana izvaja strokovni delavec za dolgotrajno oskrbo na pristojnem Centru za socialno delo (v nadaljevanju: CSD).
UPRAVIČENCI DO DOLGOTRAJNE OSKRBE
V skladu z 11. členom ZDOsk-1 so do dolgotrajne oskrbe upravičene osebe, ki:
- so obvezno zavarovane za dolgotrajno oskrbo,
- stalno ali začasno bivajo v Republiki Sloveniji in
- se na podlagi ocene ali izvida uvrstijo v eno od petih kategorij dolgotrajne oskrbe oz. v primeru uveljavljanja pravice do oskrbovalca družinskega člana (v prehodnem obdobju od 01.01.2024-31.12.2024) se upravičence do oskrbovalca družinskega člana na podlagi pozitivnega mnenja invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju: ZPIZ) uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Osebe, ki koristijo pravice iz dolgotrajne oskrbe, hkrati ne morejo koristiti primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo in osebna asistenca (razen v primerih, ko Zakon o osebni asistenci določa, da storitve osebne asistence niso primerljive s storitvami dolgotrajne oskrbe). Upravičenec do oskrbovalca družinskega člana, ki koristi primerljive pravice, se jim mora pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta odpovedati.
PRAVICA DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA
Vloga za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana (PDF) (DOCX)
Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana po ZDOsk-1 so osebe s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe oz. osebo s hudim kognitivnim upadom oz. osebo, ki ne more uporabljati obeh rok in nog ali za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana.
KANDIDAT ZA OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA
Oskrbovalec družinskega člana je oseba, ki jo izbere uporabnik (4. ali 5. kategorije dolgotrajne oskrbe) za nudenje storitev dolgotrajne oskrbe na domu uporabnika.
V skladu z 20. členom ZDOsk-1 mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana izpolnjevati naslednje pogoje:
- Je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana. Slednje ugotavlja invalidska komisija ZPIZ, ki na zaprosilo pristojnega CSD izdela mnenje.
- Je družinski član (v skladu s 3. točko 5. člena ZDOsk-1) upravičenca do oskrbovalca družinskega člana.
- Ima prijavljeno stalno oz. začasno bivanje na istem naslovu kot upravičenec do oskrbovalca družinskega člana in tam dejansko biva.
- Ni bil pravnomočno obsojen za kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper premoženje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
- Opravi osnovno usposabljanje v obsegu 30 ur v skladu s 30. členom ZDOsk-1 (najkasneje v 3 mesecih od izvršljivosti odločbe o izbiri oskrbovalca družinskega člana).
Oskrbovalec družinskega člana je v skladu z 22. členom ZDOsk-1 upravičen do:
- Delnega plačila za izgubljen dohodek v višini 1,2 kratnika minimalne plače oz. 1,8 kratnika minimalne plače v primeru, da je oskrbovalec družinskega člana sočasno dvema upravičencema.
- Usposabljanja in strokovnega svetovanja.
- Vključitve v obvezna socialna zavarovanja.
- Načrtovane odsotnosti v skupnem obsegu 21 dni na leto (od 1.12.2025 dalje).
Pred sklenitvijo začasnega osebnega načrta mora kandidat za oskrbovalca družinskega člana zapustiti trg dela. Od dneva sklenitve začasnega osebnega načrta začne veljati pravica do delnega izplačila za izgubljen dohodek za oskrbovalca družinskega člana, prav tako se ga s tem dnem prijavi v obvezna socialna zavarovanja.
Oskrbovalec družinskega člana zagotavlja dolgotrajno oskrbo upravičencu skladno z osebnim načrtom in mesečno poroča o opravljanju teh nalog. Kadar ima upravičenec do oskrbovalca družinskega člana dva oskrbovalca družinskega člana, ostaneta oba na trgu dela za polovični delovni čas, v preostalem času pa skrbita za upravičenca.
Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja dolgotrajno oskrbo največ dvema upravičencema, s katerima biva na istem naslovu.
UVELJAVLJANJE PRAVICE DO OSKRBOVALCA DRUŽINSKEGA ČLANA
Vloga za oskrbovalca družinskega člana za nove uporabnike se lahko vlaga od 01.12.2023 dalje na pristojnem CSD.
Osebe, ki uveljavljajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, vložijo vlogo (PDF)/(DOCX) na pristojni CSD (CSD Dolenjska in Bela krajina, Resslova 7b, 8000 Novo mesto). K vlogi priložijo kopijo zdravstvene dokumentacije, s katero razpolagajo (odpustno pismo, ambulantni izvid, izvid specialista,….) in iz katere je razvidno zadnje zdravstveno stanje vlagatelja.
Strokovni delavec za dolgotrajno oskrbo na CSD ob prejemu vloge preveri, ali je slednja pravilno in popolno izpolnjena in ali vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 11. člena ZDOsk-1.
CSD po uradni dolžnosti zaprosi za mnenje invalidsko komisijo ZPIZ o upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana. Invalidska komisija ZPIZ na podlagi določil ZDOsk-1 poda mnenje ali gre za osebo s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe oz. osebo s hudim kognitivnim upadom oz. osebo, ki ne more uporabljati obeh rok in nog ali za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ki jo lahko nudi oskrbovalec družinskega člana.
V primerih, ko vlagatelj invalidna oseba, ki je dopolnila 18 let in je pred tem imela družinskega pomočnika starša, ki ji je nudil nego in varstvo po predpisih o starševskem varstvu (vlagatelj priloži navedeno odločbo k vlogi), mnenje Invalidske komisije ZPIZ ni potrebno.
V primeru pozitivnega mnenja ZPIZ, CSD izda odločbo, s katero se upravičenca uvrsti v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Nato se z upravičencem sklene osebni načrt.
Oskrbovalec družinskega člana mora koordinatorju dolgotrajne oskrbe (trenutno strokovnemu delavcu na CSD) na predpisanem obrazcu enkrat mesečno poslati poročilo o opravljenem delu, ki zajema seznam storitev v skladu s sklenjenim osebnim načrtom. Koordinator dolgotrajne oskrbe (trenutno strokovni delavec na CSD) izvaja tudi obiske na domu upravičenca, skladno z osebnim načrtom.
STROKOVNA DELAVKA ZA PODROČJE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA CSD DOLENJSKA IN BELA KRAJINA
Maruša Jerovšek, mag. soc. del.
Resslova 7b, 8000 Novo mesto
Tel. št.: 07 393 26 78
E-naslov: gp-csd.dolbk@gov.si, marusa.jerovsek@gov.si